 Slovenske osnovne in srednje šole bodo ta mesec ali pa v decembru dobile 5000 izvodov informativne brošure z naslovom Samopoškodbeno vedenje. Kako ga lahko razumemo in pomagamo. Brošuro bodo dobili tudi zdravstveni in socialni delavci ter vsi ostali, ki na kakršen koli način delajo z mladimi. V njej so strokovnjaki pojasnili, kaj sploh je samopoškodbeno vedenje, zakaj in kako mladi to počnejo, oblike pomoči in informacije o službah, ki mladostnikom, ki se samopoškodujejo, lahko pomagajo.
 | | Simbolična slika. (Foto: Dokumentacija Dnevnika) |
Avtorice brošure so Manca Kaliman, Maja Cerar, Mateja Gaber in Tadeja
Knez, ki so prepričane, da je zelo pomembno, da mladostniku pomagamo na
pravilen način. "Mladostnik, ki se znajde v hudih stiskah in jih ne zna
izraziti drugače kot s samopoškodovanjem, vsekakor potrebuje pomoč.
Najbolj potrebuje naše sprejemanje, pozornost, poslušanje, sočutje in
razumevanje. K njemu moramo pristopiti skrajno spoštljivo in sočutno. Ne
smemo ga obsojati in kritizirati, lahko pa smo odločni v podpori in
prepričanju, da je možno problem premostiti in poiskati strokovno
pomoč," je na predstavitvi brošure na Zavodu za zdravstveno varstvo
Celje dejal Heliodor Cvetko, ki je psiholog, psihoterapevt in direktor
Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor.
Kako pomembno je iskreno razumevanje mladostnika, ki je nagnjen k
samopoškodovanju, je na lastni koži občutila soavtorica brošure in
članica projektne skupine Mateja Gaber. Ko je bila še srednješolka, je
bilo rezanje rok zanjo in za mnoge druge mladostnike strategija
preživetja. "Z rezanjem sem duševno bolečino prenesla v fizično.
Poškodbe sem skrivala s povoji in dolgimi rokavi, zato so jih drugi
težko prepoznali. S tem sem se borila tri leta. Problem sem se naučila
obvladovati šele s pomočjo svetovalnega procesa. Rezanje sem uspešno
nadomestila z igranjem kitare, pisanjem dnevnika in sprehodi. Uspelo mi
je, ker sem imela okoli sebe ljudi, ki so znali videti v meni moč in so
me znali vzpodbuditi.
| | Vsak deseti britanski mladostnik si sam povzroča poškodbe
V dveletnem projektu, ki ga sofinancira evropska komisija v okviru programa Daphne III, sodelujejo Slovenija, Velika Britanija, Danska in Italija. V Sloveniji projekt vodi Inštitut za raziskave in razvoj Utrip v partnerstvu z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje in njihovim mladinskim spletnim portalom www.tosemjaz.net. Strokovnjaki za zdaj še nimajo podatkov, koliko otrok in mladostnikov v Sloveniji si duševne stiske lajša s samopoškodovanjem, torej z rezanjem po koži, udarjanjem ob steno, praskami in namernimi opeklinami, predvsem s prižgano cigareto. Problem zagotovo obstaja, saj so številni šolski zdravniki v anketi dejali, da so jim otroci priznali, kaj počnejo. Po navedbah britanskih študij se samopoškoduje približno desetina britanskih mladostnikov. |
Tekst: Mojca Grušovnik
Izvirna novica: Dnevnik , ponedeljek 28.11.2011 Članek je last medija Dnevnik.si in avtorice Samo registriranim uporabnikom je dovoljeno vpisati kometarje.
Prijavite se, ali se registrirajte.
|
