Znanstveniki so odkrili gen, ki je povezan z optimizmom, samozavestjo im prepričanjem, da imamo nadzor nad svojim življenjem. Če imate nizko samozavest in vam primanjkuje optimizma, bi razlogi lahko bili genetski.

»Ta gen sem iskala več let. Vedela sem, da mora obstajati gen, ki je odgovoren za psihološke procese, vendar ni bil tisti, ki bi ga pričakovala,« je povedala Shelley E. Taylor, ena izmed glavnih avtorjev raziskave na Kalifornijski univerzi v Los Angelesu.

Gen, ki ga je odkrila dr. Taylorjeva skupaj s kolegi, je gen za receptor oksitocina (OXTR). Oksitocin je hormon, ki se povečano izloča kot odziv na stres, prav tako pa je povezan z dobrimi socialnimi veščinami (empatija, uživanje v družbi drugih ljudi).

»Kolikor vemo, je to prva študija o genu, ki vpliva na psihološke procese,« je povedal vodilni avtor študije, Shimon Saphire-Bernstein, študent doktorskega študija psihologije pod mentorstvom dr. Taylorjeve. »Želeli smo ugotoviti tudi, ali lahko s psihološkimi procesi razložimo, zakaj je OXTR gen povezan s simptomi depresije.« Odgovor je, da lahko.

V določenem položaju ima OXTR gen lahko dve različici: “A” (adenin) ali “G” (gvanin). Številne študije ugotavljajo, da so ljudje z vsaj eno “A” različico bolj podvrženi stresu, imajo slabše socialne spretnosti in hitreje zbolijo za duševnimi boleznimi.

Rezultati raziskave so po besedah Taylorjeve zanesljivi in pomenljivi. Študija ima pomembne posledice. Avtorica je ob tem poudarila, da geni sicer lahko napovedujejo vedenje, vendar ga ne določajo. “OXTR gen je eden od dejavnikov, ki vplivajo na psihološke procese in depresijo, toda še pomembnejše je naše okolje. Dejavniki, kot so srečno otroštvo, dobri odnosi, prijatelji in celo drugi geni, prav tako vplivajo na razvoj naših duševnih procesov,” je povedala dr. Taylorjeva.

Prejšnje raziskave so pokazale, da povečane ravni oksitocina spodbudijo ljudi, da so bolj družabni. To še posebej velja, kadar smo pod stresom, zlasti za ženske.

OXTR gen zelo verjetno deluje vzajemno z ostalimi geni, zato nameravajo dr. Taylorjeva in njeni sodelavci nadaljevati z raziskavami. Želijo namreč najti še druge gene, ki napovedujejo naše odzive na stres, ter ugotoviti, kako ti geni vplivajo drug na drugega.