 Dekleta imajo več težav na čustvenem področju, fantje pa se srečujejo z več težavami na vedenjskem področju. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2010), ki poteka vsaka štiri leta in jo je že tretjič izvedel Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ), je pokazala, da je večina mladostnikov zadovoljna z zdravjem povezano kakovostjo življenja in da ima večina mladostnikov dobro duševno zdravje.
V primerjavi z letom 2006 pa se je zmanjšal delež mladostnikov z visoko stopnjo tveganja za razvoj težav z duševnim zdravjem. Raziskava HBSC poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, financira pa jo ministrstvo za zdravje, so sporočili z IVZ.
Po podatkih raziskave HBSC ima večina (67 %) mladostnikov dobro ali celo zelo dobro z zdravjem povezano kakovost življenja, tretjina mladostnikov pa nekoliko slabšo. Doc. dr. Saška Roškar z IVZ je pojasnila, da je dobra z zdravjem povezana kakovost življenja za mladostnike zelo pomembna, saj to pomeni, da občutijo srečo, da so zadovoljni z družino, odnosi z vrstniki in šolo.
 | Večina mladostnikov ima dobro duševno zdravje in dobro z zdravjem povezano kakovost življenja, kar pomeni, da občutijo srečo, da so zadovoljni z družino, odnosi z vrstniki in šolo. (Foto: Bojan Velikonja)
|
Večina nima težav na čustvenem in vedenjskem področju Pri oceni različnih vidikov duševnega zdravja, kot so težave na čustvenem in vedenjskem področju, na področju odnosov z vrstniki in hiperaktivnost, je raziskava pokazala, da večina mladostnikov (80%) ne izkazuje tovrstnih težav, izkazuje jih le 20% mladostnikov. Dekleta imajo več težav na čustvenem področju, fantje pa se srečujejo z več težavami na vedenjskem področju. Primerjava z raziskavo iz leta 2006 pa je pokazala, da se je zmanjšal delež mladostnikov z visoko stopnjo tveganja za razvoj težav z duševnim zdravjem.
"Pomembno je, da z otroki in mladostniki delamo na krepitvi samopodobe, strategijah reševanja problemov, socialnih veščinah in zdravem življenjskem slogu, saj omenjeni dejavniki krepijo duševno zdravje," je opozorila Roškarjeva.
Raziskava je tudi pokazala, da 71% mladostnikov v zadnjem letu ni občutilo tolikšne žalosti, da bi morali opustiti dejavnosti, ki jih sicer radi počnejo. Sicer pa tovrstno žalost pogosteje občutijo starejši mladostniki, dekleta, mladostniki iz finančno slabše stoječih družin in tisti brez prijateljev. "Eden izmed razlogov za več občutkov žalosti pri dekletih, predvsem tistih iz višjih starostnih skupin, je lahko pojav hormonskih in telesnih sprememb v adolescenci. Dekleta so namreč bolj občutljiva na telesne spremembe, predvsem tiste negativne. Možno je tudi, da dekleta o teh občutkih lažje spregovorijo kot fantje. Občutke žalosti pa lahko seveda pospešijo tudi drugi dejavniki, kot npr. prikrajšanost za določene materialne dobrine, osamljenost in podobno," je pojasnila Roškarjeva.. Pomembna je zgodnja prepoznava
Saška Roškar je opozorila, da je zelo pomembno prepoznati skupine mladostnikov, ki imajo zaradi različnih dejavnikov slabše duševno zdravje od svojih vrstnikov. "To nam ponuja izhodišča za boljšo prepoznavo, predvsem pa izhodišča za razvoj preventivnih in intervencijskih programov. Smiselno bi bilo na sistemski ravni uvesti programe krepitve duševnega zdravja za vse mladostnike, kot tudi preventivne programe, ki bi bili bolj usmerjeni v ogrožene skupine mladostnikov in tiste z že prisotnimi težavami," je povedala in dodala, da je na ministrstvu za zdravje in v sodelujočih inštitucijah v pripravi resolucija o nacionalnem programu za duševno zdravje, katere del je namenjen tudi skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov v šolskem in drugem okolju.
Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC - Health Behaviour in School Aged Children) je mednarodna študija, ki je narejena na reprezentativnem vzorcu učencev in dijakov, starih 11, 13 in 15 let. Namen raziskave je spremljanje obnašanja v zvezi z zdravjem v šolskem obdobju, ki vsaka štiri leta po skupni metodologiji poteka v 43 državah Evrope in Severne Amerike. Slovenija se je vanjo vključila v šolskem letu 2001/02. Raziskavo v Sloveniji izvaja IVZ, financira pa jo ministrstvo za zdravje, so še sporočili z IVZ. | | Program krepitve duševnega zdravja in preventive duševnih težav
V Sloveniji je na voljo nekaj dobrih programov krepitve duševnega zdravja in tudi preventive duševnih težav. Primer dobre prakse je Model zdrav življenjski slog, ki ga koordinira IVZ in v katerem si strokovnjaki prizadevajo vsebine duševnega zdravja vpeljati v šolski učni program prek medpredmetnega povezovanja. Želja strokovnjakov je, da bi bil program v prihodnosti sistemsko vpeljan v vse šole po Sloveniji. Primer dobre prakse je tudi program To sem jaz, ki ga vodi Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Gre za internetni portal, ki ponuja dobro izhodišče za krepitev duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter hkrati preventivo duševnih težav, navajajo pri IVZ. Na omenjenem portalu mladostniki dobijo strokovne informacije v zvezi s svojimi težavami in imajo hkrati možnost, da izmenjajo mnenja z vrstniki. Pred kratkim so program nadgradili s programom 10 korakov do boljše samopodobe, ki ga bodo ponudili vsem slovenskim šolam. |
Tekst: lo
Izvirna novica: Dnevnik , 04.08.2011
Članek je last medija Dnevnik.si |
