Depresija se med najstniki lahko hitro pojavi, predvsem zaradi pritiskov v šoli, zaradi problemov v družinskem okolju in zahtevah po resnih življenskih odločitvah, pri čemer se je najstniki pogosto ne zavedajo. In prav v tem je največji problem in hkrati glavni motiv izvajalcev projekta. Pozno odkrit pojav depresije namreč močno zaostri postopke zdravljenja ter poveča tveganje za bolnikovo duševno in fizično stanje v celoti.

Mladi pod vplivom množičnih medijev

Glede na zadnje raziskave je pojav depresije med najstniki vse pogostejši, k čemur prispevajo tudi obči družbeni trendi. Sodobni način »hitrega« življenja, najnovejših komunikacijskih tehnologij in virtualnega sveta ter socialnih omrežij, predvsem mlade oddaljujejo od pristnega druženja in tako vplivajo na posameznikovo družbeno integracijo. Stres in obremenitve na delovnih mestih, ki jih vsaj občasno, doživlja večina staršev dodatno otežujejo razvoj zdravega družinskega okolja. Najstniki so tako po več ur na dan prepuščeni masovnim medijem polnih idealov o samopodobi, nasilja in potrošniških nasvetov, ki v ljudeh nasploh, posebej pa pri mladih vzbudijo občutek, da je njihova sreča pogojena le z zadovoljitvijo čim več materialnih želja. Ob tem pa duševna notranjost posameznikov ostaja prazna, kar se rezultira v številnih duševnih motnjah, med njimi najpogosteje prav v depresiji.

Le malo jih ne ve, kaj je "depra"

V sklopu dotičnega projekta so med učenci in dijaki izvedli raziskavo o poznavanju depresije in njihovem odnosu do ljudi s tovrstno težavo. Sodelovalo je 241 učencev 7., 8. in 9. razreda in 83 naključno izbranih dijakov, ki je rešilo krajši anketni vprašalnik. Raziskava je pokazala visok delež poznavanja depresije, saj le 14 odstotkov učencev oz. 5 odstotkov dijakov ni vedelo kako opisati izraz depresija, kar daje nadvse prijetno sliko. Otroci so namreč navajali minimalno dva pokazatelja depresije. Depresijo so opisovali kot motnjo razpoloženja, duševno motnjo, nihanje razpoloženja, bolezen, resne težave oziroma, da je depresiven človek dolgo časa slabe volje ali brez volje, zaprt vase, da misli na samomor, žalosten, osamljen, pod stresom, nervozen, ima težave samim seboj, ima negativen odnos do vsega oz. negativno razmišlja, je otopel, zamorjen, joče, je nesrečen, agresiven in vzkipljiv. 38,6 odstotkov učencev in kar slabih 57 odstotkov dijakov je že imelo izkušnjo z depresivno osebo, kar niti ni tako alarmanten podatek glede na to, da je depresija druga najbolj pogosta težava pri ljudeh.

Le 14 odstotkov učencev ne bi sprejelo depresivnega človeka, obstoječemu prijatelju z depresijo, pa bi ob strani stalo kar 98 odstotkov učencev in prav vsi dijaki.

Je depresija nalezljiva?

Kar 20 odstotkov učencev in 40 odstotkov dijakov pa meni, da je depresija nalezljiva bolezen, kar je pecej presenetljiv rezultat. Depresija seveda ni nalezljiva, čeprav je potrebno opozoriti, da posameznik, ki je nenehno v stiku z depresivno osebo (takšne primere imamo predvsem znotraj družin) izpostavljen večjemu tveganju, da bo zbolel zanjo tudi sam, kar pa nikakor ne pomeni, da v vsakem primeru bo. Ali so učenci in dijaki v svojih odgovorih mislili na omenjeno korelacijo ali na epidemološko nalezlijivost sicer z zagotovostjo ni mogoče trditi, a vseeno ostaja takšno mnenje zaskrbljujoče in predvsem v neskladju z odgovori, ki so jih najstniki podali pri zadnjem vprašanju.

Depresivec je lahko moj prijatelj

Izsledki so pokazali precej pozitivne rezultate. Precej velik odstotek sodelujočih, razume kaj depresija je in ima pozitivno držo do ljudi z depresijo. Zaskrbljujoč je le podatek o nalezljivosti depresije, ki je precej visok predvsem pri dijakih in kar nekoliko nasprotuje podatku, da se je majhen delež vprašanih opredelilo za tiste, ki nekoga z depresijo ne bi sprejeli za prijatelja, saj lahko nakazuje na dejstvo, da slabše poznajo dejavnike, odgovorne za nastanek depresije.

    
Maja Kolarevič

Izvirni članek objavljen na Obala.net 1. 6. 2011
Članek je last Obala.net in avtorjev.