Misli so naključno, samodejno proizvedena sporočila iz naših možganov. Niso vedno resnične, niti koristne. Na misli se lahko naučimo reagirati drugače. Drugačne reakcije na misli pripeljejo do novih izkušenj. Le-te se potem odražajo v drugačni vsebini misli.

Uporabimo primer iz osnovne šole.

Metafora o ustrahovalcu z igrišča

Šolska igrišča so ponavadi obdana z visokimi ograjami, ki naj bi otroke zaščitile pred nevarnostmi od zunaj in preprečile otrokom, da bi odtavali in morda preprečile, da se izgubi kakšna žoga. Same dobre stvari. Vendar to pomeni, da morajo biti na tem zaščitenem igrišču vsi otroci skupaj, ne glede na to, ali se razumejo ali ne. Večina, če ne vse osnovne šole, imajo igriščnega ustrahovalca. Saj poznate to vrsto. Same grožnje so ga (ali je), ostalim otrokom grozi z nasiljem in ponavadi uporablja grde besede, grozne, krute besede. Okrog sebe ima tolpo prijateljčkov, ki ga spodbujajo in se mu vedno pridružijo. Za žrtve je vse skupaj seveda zelo boleče in ponižujoče. Vendar, ali mora biti tako?

Mali tiran se smeji in kriči, s prstom kaže na žrtve in jih ponižuje z besedami kot so "Kako si bedast" in podobno.  Morda govori še hujše reči. Razmislite o teh treh žrtvah:

Žrtev številka 3 ga zasliši, ga pogleda (ga zazna), ne odreagira in preprosto odkoraka stran, da bi s prijatelji igral nogomet. Reakcija tirana? Tukaj ne bo zabave, škoda truda.

Tako je lahko tudi z našimi mislimi.  Če s svoje misli predstavljamo kot svojega lastnega notranjega tirana, potem lahko izbiramo med istimi možnostmi za odziv.

Trenutno tem mislim verjamemo. Vznemirjajo nas in nanje se odzivamo avtomatsko. Misli še kar prihajajo in mi jim še kar verjamemo. Kot žrtev številka 1.

Žrtev številka 2 ga je izzvala – zmotil se je namreč pri dejstvih. Žrtev številka 2 namreč v resnici ni neumna, na testu se je odražala bolje od ustrahovalca! Lahko se naučimo naše misli izzivati. Vprašamo se lahko, ali je misel točna ali ne – lahko poiščemo konkretne dokaze, da bi jo preverili. Izzivanje misli si bomo ogledali v naslednjem, petem koraku.

Žrtev številka 3 se mu sploh ni odzvala. Zaznala je njegovo prisotnost, nato odkorakala stran in svojo pozornost usmerila drugam. To se lahko naučimo delati tudi s svojimi mislimi. Naučite se jih opaziti – 'O, ta misel je spet tu!' Nato sprevidite, da je le misel. Odločite se, da ji ne boste verjeli, jo ovrzite in svojo pozornost usmerite drugam. S tem se bomo ukvarjali v šestem koraku.

Za več informacij o mislih, si preberite naslednje dokumente:

• O avtomatskih mislih 
• Nekoristne miselne navade.
  
• Natisnite delovni list in obkljukajte tiste nekoristne miselne navade, ki jih pri sebi opažate najpogosteje. 
• Dejstvo ali mnenje? 
• Iskanje miselnih zamenjav.
• Različne perspektive
  

Posamezni koraki in celoten program za samopomoč je na voljo kot brezplačen prenos s te strani

• Prevod in priredba Ana Šorc,
  
• Recenzija prof. dr. Mojca Z. Dernovšek, dr. med., specialistka psihiatrije
• Za objavo v spletu priredil Stanko Ivančič - HisTer