Trening možganov

V letu 2011 SiNAPSA, Slovensko društvo za nevroznanost, že osmo leto organizira in koordinira aktivnosti ob mednarodnem tednu možganov. Kot prejšnja leta se bodo tudi tokrat v Ljubljani in širom Slovenije v tretjem tednu (14. do 20.) marca zvrstile številne aktivnosti. Z osrednjo temo “Trening možganov”, bomo to leto posebno pozornost posvetili spoznanjem o zmožnostih, omejitvah in izzivih urjenja možganov, njihovega ojačevanja ter rehabilitacije in spodbujanja okrevanja po poškodbah in boleznih.

Program Tedna možganov bo ohranil strukturo, ki smo jo oblikovali v preteklih letih. Osrednji del programa bo potekal v Ljubljani, kjer ga bomo vsak dan pričeli s predvajanjem filmov in kratkimi spremljajočimi predavanji v Kinoteki na Miklošičevi 38. V zgodnjem popoldnevu bodo sledila predavanja in delavnice, zvečer pa se bomo zopet srečali ob filmu in predavanju v Kinoteki.

Skozi teden si bodo sledila ponedeljkova otvoritev in tematska predavanja, torkove poučne delavnice za otroke, “vroče teme v nevroznanosti leta 2010” v sredo, četrkove klinično obarvane vsebine, kratka predavanja in okrogla miza v petek ter sobotne dopoldanske delavnice za otroke in mlade po srcu.

Poleg tega bodo zanimivi spremljajoči dogodki v Ljubljani še ponedeljkov obisk in predavanja hrvaških nevroznanstvenikov v okviru podiplomskega pouka nevroznanosti na Medicinski fakulteti in Mala šola nevroznanosti, ki se bo od ponedeljka do petka odvijala na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani.

Bogat in raznolik program s predavanji in delavnicami bo potekal tudi po drugih krajih Slovenije. Podrobnejši program boste lahko našli na teh spletnih straneh.

Tedna možganov nikakor ne bi mogli izvesti brez sodelovanja številnih organizacij in posameznikov, med njimi so Slovenski svet za možgane, Znanstveno raziskovalni center SAZU in Slovenska kinoteka, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Zveza evropskih nevroznanstvenih organizacij (FENS), Evropska podružnica Dana zveze za možgane (EDAB). Če bi radi tudi sami prispevali k izvedbi programa bodisi vsebinsko ali s finančno podporo, vas vabimo, da nam pišete na naslov E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript .

Izven Ljubljane bodo potekala posamična predavanja in delavnice širom Slovenije.

PROGRAM:

Jesenice

• ponedeljek 14. marec 2011
  Občinska knjižnica Jesenice, Oddelek za otroke
  17:00 Naši možgančki, poučno-ustvarjalna delavnica za otroke
  Lepo povabljeni na poučno ustvarjalno delavnico “Naši možgančki”, kjer bodo otroci (4-8 let) skupaj z lutkami in ustvarjalnimi pripomočki odkrivali skrivnosti o možganih in o tem, kako delujejo.
  Pridite, zabavno bo.
  
  
• torek 15. marec 2011
  Srednja šola Jesenice, Info točka Mladinskega centra Jesenice
  12:00 O možganih
  Na Info točki Mladinskega centra Jesenice bo psihologinja Katja Žibrek dijakom predstavila zanimiva dejstva o možganih.
  
  
• sreda 16. marec 2011
  Gimnazija Jesenice, Info točka Mladinskega centra Jesenice
  12:00 O možganih
  Na Info točki Mladinskega centra Jesenice bo psihologinja Katja Žibrek dijakom predstavila zanimiva dejstva o možganih.
  
  Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice
  17:00 Starostna pozabljivost ali demenca?
  Predaval bo doc. dr. Aleš Kogoj, dr. med., spec. psih. Dr. Kogoj dela v Psihiatrični kliniki v Ljubljani in je vodja oddelka, ki je namenjen starostnikom s težavami v duševnem zdravju.
  V predavanju bo poskušal razložiti osnovne znake demence, kako jih razumeti in kako odreagirati v določenih situacijah v življenju, ko se srečujemo z vprašanjem, ali je posameznikova pozabljivost del običajnega staranja ali gre že za demenco.Vse to so nedvomno pomembne informacije za vse starostnike in njihove svojce.Zanimivo predavanje se bo zaključilo z diskusijo, kjer bo dr. Kogoj lahko svoje bogato znanje in izkušnje delil s poslušalci na Jesenicah.
  
  
• Petek 18 marec 2011
  Gimnazija Jesenice, 2. letnik, zaključena skupina
  Socialna fobija, delavnica
  Dragica Resman, dr. med. spec. psihiatrije, bo izvedla delavnico za dijake 2. letnikov Gimnazije Jesenice, ki bo temeljila na ogledu filma, diskusiji o temah iz filma in pogovoru z dijaki o njihovih izkušnjah in pogledih na socialno fobijo.
  Seveda bo v svoje predavanje dodala tudi informacije o možnih oblikah pomoči, saj ima kot predstojnica oddelka za kognitivno vedenjsko terapijo v Psihiatrični bolnišnici Begunje veliko strokovnega znanja in bogatih izkušenj na omenjenem področju.

 Kranj

• četrtek 17. marec 2011
  Osrednja knjižnica Kranj, Oddelek za pionirje, pravljična soba
  17.00 Naši možgančki, poučno-ustvarjalna delavnica za otroke
  Lepo povabljeni na poučno ustvarjalno delavnico “Naši možgančki”, kjer bodo otroci (4-8 let) skupaj z lutkami in ustvarjalnimi pripomočki odkrivali skrivnosti o možganih in o tem, kako delujejo.
  Pridite, zabavno bo.
  

Ljubljana

• ponedeljek 14. marec 2011
  Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2
  17:00 Trening možganov
  Kratka predavanja in video posnetki na temo letošnjega tedna možganov - trening možganov  Slovenska Kinoteka, Miklošičeva cesta 28
  22.00 Govori z njo
  Film bo s predavanjem pospremil nevrolog dr. Blaž Koritnik.
  Plesna predstava Pine Bausch. Med gledalci skupaj sedita dva moška, tujca: prvi joče, drugi je skoraj bolj kot nad predstavo ganjen nad reakcijo svojega soseda. Njuni zgodbi se kmalu prepleteta. Mladi medicinski asistent Benigno že več mesecev skrbi za plesalko Alicio, ki je po nesreči padla v komo. Mladenič se zaljubi v negibno dekle in ji pripoveduje svoje dnevne doživljaje. Potem sreča svojega soseda iz gledališča, Marca, čigar dekle Lydia je po nesreči na bikoborbi prav tako padla v komo.
  
  
• torek 15. marec 2011
  Slovenska Kinoteka, Miklošičeva cesta 28
  13:00 Forresterjevo razkritje, projekcija filma s spremljajočim predavanjem
  Film bo s predavanjem pospremil psiholog Simon Brezovar.
  »J.D. Salinger je leta 1951 objavil roman Lovec v rži, s katerim je obsedel in uročil generacijo. Njegov junak, Holden Caulfield, je bil pač pojem nonkonformista, ki odraslim ne bi zaupal niti svojega imena. Postal je kult. Tudi Lovec v rži, ‘veliki roman 20. stoletja’, je postal kult. In ja, tudi Salinger je postal kult, toda kmalu zatem se je umaknil iz javnosti, tako rekoč izpisal. Zabarikadiral se je v svoj novoangleški bunker in ni se več prikazal. Nobenih nastopov, nobenih turnej, nobenih intervjujev, nobenih fotk, nobenih žurov. Izginil je. In postal misterij. Nekateri so mislili, da je mrtev, nekateri pa, da je nor. Slovel je le še po svoji odsotnosti. In iz svoje odsotnosti je naredil spektakel. Zdaj ga skuša najti Gus van Sant, jasno, pod drugim imenom. Specifično, Forresterjevo razkritje dramatizira ameriško iskanje Salingerja, ameriško romanco s Salingerjem – in Salingerjevo antiromanco z Ameriko.« Marcel Štefančič, jr.
  
  Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2
  9:00 Kako se možgani učijo
  Poučne delavnice o delovanju živčevja za šolske otroke. Število udeležencev delavnice je omejeno, zato je potrebna predhodna prijava na: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
  “Trening možganov” lahko pomeni marsikaj, med drugim tudi vse različne oblike učenja, po poti katerih usvajamo nova znanja, veščine in spretnosti. Na torkovi delavnici bomo skupaj razmišljali o tem, kaj vse lahko naučimo svoje možgane, kakšne oblike učenja poznamo in kaj pravzaprav učenje pomeni za naše možgane in njihovo delovanje. Pa brez skrbi: učili se ne bomo zgodovine ali matematike! Svoje možganske gube bomo razgibavali kot pravi raziskovalci pustolovci: s pomočjo nenavadne in zapletene naprave, ki pa naj za zdaj ostane skrivnost!
  Se vidimo kmalu!
  
  Slovenska Kinoteka, Miklošičeva cesta 28
  20.00 Matrica, projekcija filma s spremljajočim predavanjem
  Film bo s predavanjem pospremil dr. Aleš Belič
  Računalniški programer Neo se dokoplje do strašnega spoznanja, da je njegov obstoj na Zemlji zgolj kompleksna simulacija resničnosti, matrica, ki jo je ustvarila zlobna umetna inteligenca, da bi zasužnjila resnično Zemljo. V resnici je vsa svetovna populacija zamrznjena v umetnih maternicah, ki iz mesa in krvi srkajo življenjsko energijo, iz katere se potem napajajo zlobni stroji in lažna skupna zavest obstoja. Neo se osvobodi vampirske popkovine in pridruži osvobodilnemu boju peščice upornikov, ki želijo ponovno ustoličiti človeka.
  
  
• sreda 16. marec 2011
  Slovenska Kinoteka, Miklošičeva cesta 28
  13:00 Poletje, pomlad, jesen, zima … in pomlad, projekcija filma s spremljajočim predavanjem.
  Film bo s predavanjem pospremil Luka Dimic.
  Nihče ni zavarovan pred močjo letnih časov in njihovim letnim ciklom rojstva, rasti in razkrajanja. Niti budistična puščavnika, ki si delita samoto ob idiličnem ribniku, obdanem z gorami. Menjavanje letnih časov prežema njuni življenji z napetostjo, ki vodi tako v višje sfere duhovnosti kot tudi v tragedijo. Tudi meniha sta namreč dovzetna za vse pasti življenja, za hrepenenja, trpljenja in strasti, lastne vsakemu človeku. Mladi Menih pod budnim očesom Starega Meniha izkusi razblinjenje ideala nedolžnosti, ko se otroška igra spreobrne v krutost … prebujenje ljubezni, ko v njun zaprt svet vstopi ženska … morilsko moč ljubosumja in obsedenosti … ceno odpuščanja … razsvetljenstvo izkušnje.
  
  Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2
  16:00 Vroče teme v nevroznanosti v 2010
  Skozi kratka predavanja bomo predstavili nekaj tem, ki so v zadnjem letu burile možgane nevroznanstvenikov. Zvrstili se bodo naslednji prispevki:
  Borut Peterlin: Epigenetika in možgani
  Kateri so mehanizmi, da se ljudje razlikujemo glede osebnosti, inteligence, spomina? Praviloma razumemo te višje živčne funkcije kot posledico kompleksne interakcije med genomom in dejavniki okolja. Kljub napredku genetike ugotavljamo, da niti z genskimi mutacijami, ki imajo za posledico (redke) dedne bolezni, niti z genomsko variabilnostjo ne moremo zadovoljivo razložiti kompleksnih fizioloških oziroma bolezenskih procesov. Poleg dolgotrajnih sprememb v funkciji genov lahko na izražanje genov vplivajo tudi epigenetski mehanizmi. Okolje lahko preko epigenetskega programiranja genoma vpliva na obnašanje in nagnjenost k boleznim. Za razliko od genetskih sprememb v zaporedju molekule DNK so epigenetske spremembe potencialno reverzibilne, kar odpira možnosti za terapevtske intervencije.
  
  Jure Bon: Ali je psihoza lahko posledica naključnih dogodkov v razvoju možganov?
  Epidemiološke raziskave že dolgo nakazujejo, da je nastanek psihotične motnje zapleten proces, ki ga ni moč razložiti s posameznimi jasno opredeljivimi vzroki. Z razvojem psihoze je povezan marsikateri dejavnik, od povsem genetskih danosti do stresnih dogodkov, ki se pojavljajo v življenju posameznika, ki kasneje zboli. Kot kažejo nekatera opažanja, se nastanka bolezni ne da razumeti ločeno od normalnega razvoja možganov, ki pri ljudeh poteka od spočetja pa vse tja do tridesetega leta starosti. Bi morali več pozornosti posvečati tudi na videz tako vsakdanjim stvarem, kot so prehrana v nosečnosti in izpostavljenost nosečnicam nekaterim infekcijskim boleznim, kot je denimo gripa?
  
  Marko Munih: Maks Fabiani, funkcionalna električna stimulacija paraplegikov in eLegs
  Maks Fabiani, furlanec s Krasa je študiral na Dunaju in tam doktoriral s področja arhitekture. Poznamo ga predvsem po njegovih dosežkih v arhitekturi, toda ne bi ga bilo pretirano imeti tudi za izumitelja. Primer je njegova študija o stroju za zmanjšanje napora pri vzponih na gore. Ko mu je po petdesetem letu postal vzpon na vrhove Alp in Dolomitov vse težji, je 1912. leta prišel do izvirnega in precej zapletenega patenta - Stroja za hojo in vzpon. Sestavljen je bil iz teleskopskih cevi na motorni pogon, cevi so primerno prilagojene nosilčevi medenici - gre torej za primer eksoskeleta. Eksoskelet BLEEX (angl: Berkeley Lower Extremity EXoskeleton), ki so ga nedavno razvili na ameriški univerzi Berkeley, je namenjen pomoči ljudem pri hoji in raznih težkih opravilih. Omogoča prenašanje izredno težkih bremen do 50 ali celo 100 kg na večje razdalje. Dolgi časi vzponov na vrhove hribov so se zmanjšali, s čimer se je realizirala vizija Maksa Fabianija izpred 100 let.
  
  Grega Repovš: Ocenjevanje stopnje zavesti in komunikacija z neodzivnimi bolniki
  Zdravi možgani predstavljajo osnovo ne le naših miselnih sposobnosti in zavestnega doživljanja temveč tudi sposobnosti vedenja in z njo komunikacije z okoljem. Ob poškodbah in boleznih možganov je ta sposobnost lahko pomembno okrnjena, v izjemnih situacijah, največkrat pri hujših poškodbah možganov, pa tudi popolnoma onemogočena. Izguba zavesti venomer vodi do stanj neodzivnosti, obratno pa ni vedno res. Bolnik je lahko popolnoma neodziven, čeprav je zavesten in zaznava dražljaje iz okolja. Prepoznavanje tovrstnih bolnikov je bilo doslej izjemno težko, saj zaradi njihove neodzivnosti ni bilo možno sklepati o stanju njihove zavesti, iz istega razloga pa je onemogočena tudi komunikacija z njimi. V zadnjih letih nam napredek tehnologij spremljanja aktivnosti možganov in znanja o specifičnih vzorcih aktivnosti, ki spremljajo zavestno doživljanje, omogoča prepoznavanje tovrstnih bolnikov in v nekaterih primerih tudi alternativne poti komunikacije z njimi. V lanskem letu je bila tako predstavljena prva obsežna študija poskusa identifikacije zavesti in komunikacije z neodzivnimi bolniki s pomočjo funkcijske magnetne resonance (fMR), objavljenih pa je bilo tudi več drugih prispevkov, ki napovedujejo razvoj dostopnejših tehnologij v prihodnjih letih.
  
  Maja Bresjanac: Optogenetika - metoda leta 2010 v nevroznanosti
  Napredek v znanosti je pogosto odvisen od razvoja novih metod, s katerimi znanstveniki odgovore na svoja raziskovalna vprašanja poiščemo na nov, dotlej nepoznan način. V razumevanju delovanja nevronskih povezav v sesalskih možganih nas omejuje izjemna zapletenost mrežja, v katerem milijarde živčnih celic komunicirajo med seboj. Dosedanje metode raziskovanja so bile razmeroma grobe in neselektivne. V zadnjem desetletju pa je povezava genetike z optiko omogočila časovno in prostorsko natančno odmerjene vplive na delovanje živčnih celic znotraj delujočega mrežja. Z uvedbo genov za membranske ionske kanalčke, ki jih lahko natančno krmilimo s svetlobo določene valovne dolžine, so znanstveniki dali nevrone “na vajeti”. Tako lahko upravljajo s posameznimi skupinami nevronov in raziskujejo učinke spreminjanja njihove aktivnosti na delovanje celotnega mrežja.
  
  Slovenska Kinoteka, Miklošičeva cesta 28
  17:00 Antikrist, projekcija filma s spremljajočim predavanjem.
  Film bo s predavanjem pospremil psiholog Vid Vodušek.
  Par, ki je pred kratkim izgubil otroka, se zateče v Raj, samotno kočo v gozdovih. Upata, da bo blažilna prisotnost narave zacelila njuni zlomljeni srci in rešila njune zakonske težave. Vendar se zgodi ravno nasprotno.
  
  
• četrtek 17.marec 2011
  Slovenska Kinoteka, Miklošičeva cesta 28
  13:00 Večno sonce brezmadežnega uma, projekcija filma s spremljajočim predavanjem
  Film bo s predavanjem pospremila nevroznanstvenica dr. Maja Bresjanac.
  Joel nekega dne zgrožen ugotovi, da si je dala Clementine, njegovo nekdanje dekle, izbrisati spomine na njuno viharno razmerje. Iz frustracije, ker se ga ženska, ki jo še vedno ljubi, sploh ne spomni več, obišče očeta eksperimentalnega psihiatričnega procesa, dr. Howarda Mierzwaika, in zahteva, naj še njemu izbriše spomine na Clementine. Joelovi spomini na njuno razmerje so med posegom vse šibkejši, nenadoma pa se odloči, da Clementine vseeno noče pozabiti …
  
  Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2
  16.00 S treningom na pomoč bolnim možganom
  Predstavljeni bodo različni pristopi v terapevtski obravnavi:
  Katja Šifrar in Rok Merc: Funkcionalna adaptacija spremenjenih sposobnosti pri osebah z možgansko poškodbo
  Osebe s pridobljeno možgansko poškodbo se lahko srečujejo z različnimi posledicami tudi več let po poškodbi. Med bolj pogostimi posledicami so spremembe na kognitivnem, vedenjskem in čustvenem področju, ki dolgoročno vplivajo na posameznikovo življenje in življenje njegovih bližnjih. Nekatere spremembe so tudi rezultat kombiniranega učinka poškodbe, zunanjih vplivov in predhodnega stila življenja osebe. Zaradi svoje prikrite narave so posledice poškodbe še toliko bolj trdovratne.
  
  Rehabilitacija po možganski poškodbi ne predstavlja časovno omejen kontinuum, ampak predstavlja okvir znotraj katerega je skrb za možgane še toliko bolj potrebna skozi vso nadaljnjo življenje. To lahko poteka v različnih kontekstih, ki na primeren način vabijo osebo v aktivnost. Med drugim bova predstavila tematski okvir Študijskih krožkov, znotraj katerega imajo osebe po pridobljeni poškodbi možganov možnost razvijanja svojih sposobnosti.
  
  Sam trening možganov je lahko bolj uspešen, če pri tem izhajamo iz posameznikovih potreb in želja. Ob tem je individualiziran pristop pri delu z osebami po možganski poškodbi nujen. Temu primerno je tudi sam trening potrebno prilagoditi.
  
  Vsekakor pa je na tem mestu potrebno poudariti tudi kontekst v katerem se naši možgani zdravo razvijajo tekom vsega našega življenja. To je v stimulativnih odnosih z drugimi, ki nas obdajajo in nas in naše možgane vabijo v kontakt, vabijo v življenjski trening.
  
  Doris Adamčič: Kognitivno vedenjska terapija anksioznosti
  Govorili bomo o nastanku, razvoju in učinkovitosti kognitivno vedenjske terapije kot metode, ki je med različnimi psihoterapevtskimi pristopi najbolj znanstveno raziskana. Moč KVT je v njeni uporabnosti za posameznika, ki se lahko nauči tehnik za obvladovanje sebe, svojih nezdravih čustev in nezaželjenih vedenj. Ključni dejavnik pri tem so naše misli, interpretacije dogodkov, načini razmišljanja in usmerjanja pozornosti. Z zavedanjem in spreminjanjem misli vplivamo na kemične procese v možganih in s tem dobivamo neposredno kontrolo nad našim razpoloženjem, psihičnim in telesnim počutjem, dolgoročno pa tudi nad našim zdravjem in življenjem.
  
  Aleš Kogoj: Pozablja? Saj ima 80 let!
  V starosti telo neizogibno doletijo številne spremembe. Pri tem ni živčevje nikakršna izjema. Spremembe so opazne tako na makroskopskem kot mikroskopskem nivoju. Z boljšim poznavanjem nastanka degenerativnih bolezni živčevja se odpirajo mnoga nova vprašanja tudi o starostnih spremembah. Ob nekaterih kompenzatornih mehanizmih ostaja ohranjena sposobnost ustvarjalnega, samostojnega in kvalitetnega življenja starejših. Žal pa mnoge starejše prizadenejo različne bolezni živčevja. Med temi se zlasti povečuje število bolnikov z demenco. Učinkovitost različnih metod kognitivnega treninga pri bolnikih z demenco ni splošno sprejeta, čeprav nekatere raziskave kažejo na mogoč pozitivni učinek.
  
  Katarina Štrukelj in Vid Vodušek: Skupinska terapija kot trening duševnosti – primer skupine starostnikov z duševnimi težavami
  Četudi se na prvi pogled lahko zdi, da se v skupinski terapiji “samo nekaj pogovarjamo”, se v tej obliki dela skriva cel spekter dejavnikov, ki podpirajo tako razvoj specifičnih umskih sposobnosti kot tudi osebnostno rast v širšem pomenu besede. Skupina starostnikov z duševnimi težavami lahko služi kot dober začetek odgovora na vprašanje: “Kaj pravzaprav treniramo v skupini?”
  
  Vzdrževana pozornost, kratkoročni in srednjeročni spomin, miselna tekočnost, prevzemanje različnih perspektiv, empatija ter raznorazne komunikacijske in socialne veščine… v terapevtski skupini, ki se dobiva redno in dalj časa, se “trenira” praktično vse vidike kognitivne in/ali socialne rehabilitacije, s to razliko, da člani (praviloma) ne hodijo na skupino zaradi treninga samega, temveč zato, ker jih samo druženje na skupini v določenem smislu zadovoljuje: ker imajo občutek, da lahko od skupine dobijo nekaj zase. In medtem, ko ugotavljamo, česa si od skupine pravzaprav želijo, nekako “za zraven” pridobijo tudi na zgoraj naštetih spoznavnih funkcijah.
  
  V predavanju bova skušala predstaviti, s kakšnimi težavami se soočajo starostniki, njihove glavne vire motivacije za obiskovanje skupine ter terapevtske potenciale take skupine: zakaj in čemu torej člani obiskujejo skupino ter kaj vse lahko v njej dobijo zase.
  
  Slovenska Kinoteka, Miklošičeva cesta 28
  20:00 Umetnost negativnega mišljenja, projekcija filma s spremljajočim predavanjem
  Film bo s predavanjem pospremil dr. Aleš Pražnikar.
  Črna komedija o Geirru, ljubitelju glasbe in filmov, ki ga prometna nesreča priklene na invalidski voziček. V svojih poskusih, da bi svetu pokazal, kako grozno se počuti, Geirr zaide v slepo ulico. Postane ciničen, zagrenjen, samotarski, odvisen od trave, obseden z orožjem, Johnnyjem Cashom, Lovcem na jelene in Apokalipso zdaj!. Njegova punca Ingvild se obupana po pomoč zateče k lokalni terapevtski skupini, ki jo sestavlja pretirano navdušena mentorica in njeni vsaj navidez skrajno pozitivno naravnani pacienti. Geirr nad idejo skupinske terapije seveda ni navdušen, vendar se ukloni želji svoje punce, ko ta zagrozi, da ga bo pustila. Kmalu se izkaže, da ima Geirr izrazito negativen učinek na ostale člane skupine, ki pripotujejo k njemu na obisk …
  
  
• petek, 18. marca 2011
  Slovenska Kinoteka, Miklošičeva cesta 28
  13:00 Idioti, projekcija filma s spremljajočim predavanjem
  Po filmu bo predavanje in diskusijo vodil psiholog Vid Vodušek.
  Po strogih načelih Dogme 95 posneta drama o skupini mladih ljudi, ki v komuni na obrobju mesta prakticirajo idiotizem, čeprav so povsem zdravi in normalni državljani. Mednje pride novinka Karen, ki sprva ni pripravljena sprejeti njihove »estetike«. Ostali jo prepričajo in kmalu tudi sama postane »idiot«, toda ko se čez čas oglasi pri starših, njen »idiotizem« naleti na neodobravanje.
  
  Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2
  16.00 Možganski doping: Učiti se ali vzeti tableto?
  Kratka predavanja in okrogla miza
  Sodelovali bodo: farmakologinja prof. dr. Mojca Kržan, dr. med., iz Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, asis. dr. Maja Rus Makovec, dr. med., iz Psihiatrične klinike Ljubljana, David Gosar, univ. dipl. psih., zaposlen na Pediatrični kliniki, na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo ter Toni Pustovrh, univ. dipl. pol., iz Centra za preučevanje znanosti, Fakulteta za družbene vede, ki se v svojem raziskovalnem delu ukvarja tudi z vidiki kognitivnega izboljšanja in nevrotehnologijo.
  
  Dolgo časa je veljalo prepričanje, da lahko naše duševne moči krepimo z mentalno vadbo, telesne pa s fizično. A v zadnjem času postaja vse bolj jasno, da delujeta duša in telo precej bolj sinhrono, kot so nekoč domnevali. Z vidika osrednje tematike Tedna možganov se zdi še posebej zanimivo vprašanje, kako vse lahko treniramo, urimo, ojačujemo naše možgane in na kakšne načine jih lahko rehabilitiramo, če pride do njihove okvare. Predvsem po zaslugi napredka na področju nevrofarmakologije postaja bolj in bolj jasno, da lahko naše kognitivne/mentalne zmožnosti treniramo ne zgolj z umskimi aktivnostmi (npr. reševanje čim večjega števila spominskih nalog za čim boljši spomin; prakticiranje mnemotehnik), temveč tudi z določenimi farmakološkimi substancami, ki jih pravimo kognitivni spodbujevalci (cognitive enhancers).
  
  Kaj pravzaprav sploh pomeni izraz kognitivni spodbujevalec in katere vrste le-teh poznamo? Na kakšen način ti kognitivni spodbujevalci vplivajo na naše kognitivne sposobnosti; gre za povečanje v naši kognitivni kapaciteti, večji pozornosti, »čistosti« misli? Kako delujejo kognitivni spodbujevalci na možgane? Lahko postanemo od kognitivnih spodbujevalcev odvisni? Kakšni so njihovi negativni učinki? Je uporabe tovrstnih substanc preveč? Lahko govorimo o zlorabi? Kakšna je razlika v učinku, kadar treniramo možgane po naravni in umetni poti? Ali lahko vidimo v določenih družbenih mehanizmih vzroke za uporabo kognitivnih spodbujevalcev? Kakšne etične dileme se odpirajo ob uporabi kognitivnih spodbujevalcev in kako jih razreševati?
  
  Na takšna in podobna vprašanja bodo odgovarjali ter polemizirali gostje letošnje okrogle mize, ki bo predstavljala sklepni del letošnjega Tedna možganov. Sklepni dogodek bo sestavljen iz dveh delov, in sicer iz kratkih predavanj v prvem delu, kjer bodo gostje predstavili problematiko kognitivnih pospeševalcev z vidika področja, s katerega prihajajo. Za tem pa bo sledila okrogla miza, na kateri bodo gostje soočili svoja mnenja ter o njih razpravljali z udeležbo publike.
  
  Mojca Kržan: Nootropična zdravila
  Snovi, ki spreminjajo naše zaznavne sposobnosti se rekreativno in terapevtsko uporabljajo od pradavnine. Znanih je vsaj 150 rastlin, katerih deli ali izvlečki se tradicionalno uporabljajo za izboljšanje kognitivnih lastnosti. Na kognicijo lahko vplivajo številne učinkovine: zdravila in rekreativne substance. Nekatera zdravila, ki učinkujejo na kognicijo imajo zelo poznan mehanizem delovanja – lahko se vpletajo v sinaptični prenos (amfetamini), oz. vplivajo na zunajcelično koncentracijo različnih nevtrotansmiterjev (amfetamini, modafinil), ali pa izboljšajo preskrbo možganov s kisikom (piracetam) oz. pospešujejo rast nevronov. Omenjena zdravila povečajo kognitivne sposobnosti npr. izboljšajo spomin, koncentracijo, motivacijo, pozornost, sposobnost učenja. Prva skupina učinkovin, ki so jih razvili v ta namen, so bili amfetamini. Za izboljšanje kognicije se poleg amfetaminu sorodne snovi metilfenidata, uporablja še modafinil, ampakinin in snov MEM 1001. Nootropične učinke, predvsem na zboljšanje spomina pa imajo tudi piracetam in njemu sorodna zdravila, holinergiki, vazopresin, pregnenalon, dehidroepiandrosteron, ondansetron … Kljub znanim mehanizmom delovanja, pa učinkovanja zdravil, ki povečajo kognicijo ne znamo vedno pojasniti. Izboljševalce kognicije se v glavnem predpisuje pri motnjah pozornosti (npr. ADHD), tudi disleksiji, največ pa se jih predpisuje pri osebah s starostjo pogojenimi motnjami spomina.
  
  Maja Rus Makovec
  V psihiatriji in psihoterapiji so znane ugotovitve o možganski kapaciteti za nevroplastičnost vzbudile realistično upanje za izboljšanje duševnega funkcioniranja tudi tam, kjer smo ga lahko v preteklosti prehitro opustili (npr. demenca, shizofrenija, odvisnost, izkušnje hude travmatiziranosti v zgodnjem otroštvu, pseudodemenca zaradi depresije). Kognitivne sposobnosti pri naštetih motnjah lahko izboljšamo s psihofarmakoterapijo, prav tako imajo lahko vlogo kognitivnih spodbujevalcev določene psihotropne snovi (na primer nikotin pri pacientih s shizofrenijo, majhne količine alkohola pri določeni podskupini nezasvojenih), določeni vitamini itd. Kognicijo lahko pri naštetih duševnih motnjah izboljšujemo tudi z učenjem, psihoterapijo, z dolgotrajni podpornimi navezovalnimi odnosi, s telesnim gibanjem in pri odvisnosti z abstinenco od izbrane droge. Tu se postavlja resna strokovna in etična dilema: kje je farmakoterapija nujno indicirana, ker bi z odrekanjem farmakoterapije škodili (npr. ustrezna raba methylphenidata pri otrocih z ADHD deluje celo kot preventiva pred zlorabo psihotropnih snovi v adolescenci) in kje je psihiatrija dolžna zagotoviti kontekst za ne-farmakološki način izboljšanja kognitive funkcije, pri katerem pa ni mogoče prelisičiti ne časa, ne osebne zavzetosti pacienta. Nadaljnja strokovna in etična dilema je v tem, kakšno vlogo imajo farmakološki kognitivni spodbujevalci pri zdravih ljudeh – pri normalnem staranju in pri zdravih ljudeh, ki bi želeli vsaj začasno izboljšati svojo kognitivno učinkovitost – ali se pripravljamo na kozmetično psihiatrijo?
  
  Toni Pustovrh: Nevrofarmakologija in človeško izboljševanje
  Prispevek predstavlja koncept človeškega izboljševanja, idejo, da je mogoče človeške zmogljivosti izboljšati prek obstoječih referenčnih vrednosti z neposrednimi tehnološkimi posegi v telo in možgane. Nadalje identificira nekatere nove in nastajajoče nevrotehnologije, predvsem nevrofarmakološke učinkovine, ki zaradi svoje dvojne uporabnosti pri povprečno zdravih ljudeh spodbujajo poskuse kognitivnega izboljševanja, spreminjanja razpoloženja oziroma osebnosti ter izboljševanja fizičnih zmogljivosti. Končno izpostavlja določene etične, pravne in družbene vidike takšnega razvoja, na primer v poklicnem športu, v akademski sferi in v širši družbi, ter prikazuje ocene o razširjenosti rabe izboljševalnih sredstev v tujini.
  
  
• sobota, 19.marec 2011
  Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2
  10.00 Možganski trening za mlade po letih in srcu: Ustvarjalna delavnica za vse starosti
  Lea Mencinger: Regica in Kvakica iščeta možgane: V poučno ustvarjalni delavnici za otroke (4-8 let) bomo s pomočjo zabavnih lutk odkrivali kaj so možgani in kako delujejo
  
  Mateja Drolec Novak: Nanizajmo nevrone in Odtisnimo možgane Igrivo in ustvarjalno poučno oblikovanje modelov živčnih celic in možganov iz priročnih materialov (lesene kroglice, niti, zobotehnična odtisna masa …)
  
  Barbara Dolenc: Upognimo um: povezava med električno aktivnostjo v možganih in koncentracijo - česa vse je naš um sposoben
  
  Luka Dimic: Kratek uvod v kognitivni trening z meditacijo: kaj je meditacija iz znanstvenega in praktičnega vidika ter kako jo vadimo
  
  Simon Brezovar: Mnemotehnike za vsak dan: s preprostimi spominskimi tehnikami za vsakogar do lažje zapomnitve informacij
  
  Število udeležencev delavnice je omejeno, zato je potrebna predhodna prijava na: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript