 Pomlad se močno povezuje s prebujanjem. Narava oživi, dnevi so daljši, svetlejši in toplejši, kar se kaže tudi na našem počutju. Bolj smo veseli, razpoloženi in manj utrujeni. Zima pa na drugi strani kaže popolno nasprotje - narava zamrzne, veliko živali se potuhne, listi iz dreves odpadejo. Kako pa se mi počutimo? Statistike govorijo, da stopnja depresije in osamljenosti narašča pozimi, medtem ko nekako doseže vrhunec spomladi, saj se takrat zgodi največ samomorov. Ena od razlag je ta, da je takrat občutek doživljanja med našo in tujo srečo oziroma nesrečo največji.
Ali ste že kdaj slišali za sezonsko depresijo?
V splošni populaciji so prisotna sezonska nihanja, ki vplivajo na naše razpoloženje, vedenje, različne psihološke parametre in nevro vegetativne simptome (spanje, apetit, okus, želje in energijo) (Madden in dr., 1996). Izraz »sezonska« označuje večjo občutljivost za normalno sezonsko nihanje in ekstremni konec tega kontinuuma je znan kot letna depresija ali sezonska čustvena motnja (SAD – seasonal affective disorder) (Lee in dr., 2006). Obstajata dva primarna nasprotna vzorca letnih depresij z nasprotnimi vegetativnimi simptomi:
- zimska depresija (hipersomnija, hiperfagija, hrepenenje po ogljikovih hidratih in povečanje telesne teže) in
- poletna depresija (nespečnost, izguba apetita in teže)
 V Evropi in Severni Ameriki je razširjenost zimske depresije je veliko večja kot poletna.
Čeprav genetska osnova za SAD do sedaj še ni bila ugotovljena, pa mnoge študije nakazujejo, da vendarle ima dedno komponento (Madden in dr., 1996; Sher in dr., 1999). Molekularne genetske študije so se osredotočile na serotoninski sistem, saj je povezan z mnogimi od glavnih simptomov zimske depresije kot so prenajedanje, želja po ogljikovih hidratih, povečanje telesne teže in povečana potreba po spanju (Sher dr, 1999). Poleg tega hipotalamična raven serotonina v človeških možganih kaže sezonska nihanja in splošni padec med zimo (Carlsson dr., 1980). Tudi pri zdravih prostovoljcih, ki imajo bistveno večjo aktivnosti serotonina, se kaže nihanje povezano z jesenskim in zimskim časom. 5-HTR2A genski receptor je glavni kandidat v povezavi s študijami sezon in SAD (Arias et al, 2001;. Enoch et al, 1999.), kar je pokazala tudi raziskava, ki so jo izvedli na vzorcu 609 Madžarov.
Letni časi torej lahko vplivajo na naše počutje. Nekateri so verjetno k temu bolj nagnjeni, drugi manj, kar pa je zapisano v naših genih.
Zato brez slabe vesti na vsake toliko časa lahko tudi letni čas okrivite za vaše slabo počutje.
Pripravila, prevedla in povzela Larisa Oblak
Viri:
Benko A., Bagdy G., Gonda X., Juhasz G., Lazary J., Kovacs G., Kurimay T., Mekli, K.,
Molnar E., Pap D., Rihmer Z. (2010). Seasonality and winter-type seasonal depression are associated with the rs731779 polymorphism of the serotonin-2A receptor gene. European Neuropsychopharmacology. Vol.20(9), Sep 2010, pp. 655-662. |
