Enak delež slovenskih anketirancev kot povprečje se je počutil, da so kot posledica fizičnih ali čustvenih zdravstvenih težav dosegli manj (»nikoli« pri fizičnih: 39 % in »nikoli« pri čustvenih: 54 % v primerjavi z evropskima povprečjema 41 % in 53 %). Delež slovenskih anketirancev, ki so poiskali strokovno pomoč v zadnjih 12 mesecih se od leta 2006 ni povečala (+1 odstotna točka) in je nižji od evropskega povprečja (12 % v primerjavi z EU povprečjem 15 %).

Delež slovenskih anketirancev, ki je v zadnjih 12 mesecih jemalo antidepresive je enak kot evropsko povprečje (8 % v primerjavi z EU povprečjem 7 %). Vendar pa je manj slovenskih anketirancev antidepresive jemalo za depresijo (39% v primerjavi s povprečjem 51 %) ali tesnobe (39 % v primerjavi s povprečjem 47 %), več anketirancev kot v povprečju pa je jemalo antidepresive zaradi kronične bolečine (27 % v primerjavi s povprečjem 16 %) in za boljšo učinkovitost (19 % v primerjavi s povprečjem 8 %).

Na splošno je odsotnost z dela podobna evropskemu povprečju, vendar je med slovenskimi anketiranci odsotnost od »6-10 dni« dvakrat pogostejša kot pri evropskem povprečju (6 % v primerjavi s 3 % v povprečju). Pri odnosu do dela so Slovenci bolj nezadovoljni s tem, koliko priznanja so deležni na delu kot velja za evropsko povprečje (26 % se »ne strinja« v primerjavi z evropskim povprečjem 19 %). Slovence enako kot druge Evropejce skrbi, da je varnost njihove službe ogrožena (24 % v primerjavi z evropskim povprečjem 25 %) in so bolj zadovoljni kot v povprečju, da njihova služba ustrezno odraža njihove veščine.

EU27		Število anket:	26.800	Obdobje zbiranja podatkov:	26.02.-17.03.2010
SI		Število anket:	1.005	Obdobje zbiranja podatkov:	26.02.-14.03.2010

Metodologija: osebno anketiranje

Preberite vse v PDF dokumentu