NAROČITE NOVE KNJIGE !

 NAROČITE KNJIGE !

Napovednik dogodkov

Trenutno na seznamu ni načrtovanih prihajajočih dogodkov.
Poglej koledar dogodkov

Krepimo spomin Natisni E-pošta
Vpisal: Hister Caprae   
19. 05. 2010
Image  (* PR) Ste morda pozabili plačati položnice? Ste pozabili na prijateljev rojstni dan? Ne skrbite, to se kdaj pa kdaj zgodi vsem. Strokovnjaki pravijo, da je občasno pozabljanje normalno, zato se nima smisla preveč jeziti. Skrbeti vas mora, če se vam to dogaja prepogosto ali če se težko osredotočite na tisto, kar počnete.

Image Tudi za možgane velja, da bolje delajo, če jih uporabljamo. Če skrbimo, da so čim bolj aktivni, si lažje zapomnimo informacije. To je le eden od nasvetov, kako izboljšati spomin. Še več jih najdete v reviji V skrbi za vaše zdravje z naslovom Krepimo spomin . V njej smo se z različnimi strokovnjaki pogovarjali o spominu, koncentraciji, pozabljanju in demenci. Izvedeli boste, da pozabljamo stari in mladi ter da stres poslabša koncentracijo in spomin. Prebrali boste lahko tudi, kako zdravnik oceni vaš spomin in kaj lahko za boljši spomin in večjo moč koncentracije naredite sami.

Dober spomin ne pomeni, da si zapomnimo čisto vse, saj bi bilo tega kmalu preveč. Pomeni pa, da si zapomnimo stvari, ki so pomembne, in pozabimo tisto, kar je manj pomembno. In ker spomin pomembno vpliva na naše življenje, se je vredno potruditi, da bo dobro deloval v vseh obdobjih našega življenja.

Pomembno je ločevati med normalno, starostno in bolezensko pozabljivostjo

Pozabljivost

Verjetno ni človeka, ki ne bi kdaj česa pozabil. Pozabljanje v okviru kratkoročnega spomina ima celo pozitivno funkcijo, saj bi se sicer naš spomin zapolnil z mnogimi nepomembnimi podatki. Težko bi izločili najpomembnejše med njimi in uporabili le tiste, ki jih potrebujemo za sprejemanje odločitev. Vendar včasih pozabljamo veliko več, kot si želimo. Ta t. i. občasna pozabljivost pa še ni znak bolezni. Pogosto se dogaja povsem zdravim, aktivnim ljudem, ki morajo biti pozorni na več stvari hkrati (preobremenjenost s številnimi opravki, podatki) in ne morejo usmeriti miselnega toka le k eni stvari. Pozabljivost je še pogostejša v starosti.
Blaga kognitivna motnja

Image Čeprav ima oseba očitne težave s spominom ali z drugimi miselnimi operacijami, zdravnik lahko presodi, da ne gre za Alzheimerjevo bolezen ali kakšno drugo obliko demence. Nekateri zdravniki za opis takega stanja uporabljajo izraz blaga kognitivna motnja. Ta motnja predstavlja povečano tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni, vendar pa ne pomeni, da se bo bolezen zares razvila.
Demenca

Resne motnje spomina so pri starostnikih največkrat prvi znaki demence in se pri veliki večini postopoma slabšajo. Demenca je splošen izraz za izgubo spomina in drugih intelektualnih zmožnosti. Je dovolj resne narave, da ogrozi vsakdanje življenje. Obstaja več oblik demence; nekatere so pogostejše kot druge, vendar gre pri vseh za bolezen, ki močno oteži življenje, napreduje in traja do konca življenja. Na žalost še ni zdravila, ki bi ozdravilo Alzheimerjevo bolezen ali jo vsaj ustavilo. Nekatera pa jo lahko upočasnijo in pomembno izboljšajo kakovost življenja bolnikov in njihovih skrbnikov.


Za več informacij o tej bolezni poiščite knjižico Demenca, ki je izšla v zbirki V skrbi za vaše zdravje. Dobite jo pri svojem splošnem/družinskem zdravniku, objavljena pa je tudi na www.krka.si.




*PR - promocijski članek

 *PR - promocijski članki, ki jih prispevajo sponzorji, oglaševalci in drugi, s katerimi sodeluje Društvo DAM so označeni z oznako "PR".
 
 
 
< Nazaj   Naprej >
© 2005 - 2020 Nebojse.SI - e-glasilol Društva DAM
Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami