ŽALOVANJE - individualno odnosno naravnano dejanje

Izgube so del življenja vsakega posameznika in na izgubo se zmeraj odzovemo. Proces žalovanja je pričakovan, boleč in dalj časa trajajoč proces v posamezniku kot posledica izgube bližnje osebe. Posameznik gre praviloma skozi naslednje faze žalovanja: šok in zanikanje, dezorganizacija in reogranizacija. Bolj kot faze pa so pomembne aktivnosti, ki jih žalujoči opravi, da lahko s procesom žalovanja zaključi: sprejetje izgube, doživljanje in izražanje čustev, transformacija odnosa in prilagoditev posameznika na življenje brez umrlega.

Pogosto pa posamezniki izgube ne izžalujejo; nanjo se odzovejo ali pretirano ali pa se ne odzovejo; govorimo o neizžalovanih izgubah, o nefunkcionalnem odzivu na izgubo.
 
Po teoretičnem uvodu procesa žalovanja in neizžalovanih izgub bo avtorica na osnovi študija primera predstavila doživljanje udeleženke, ki se je na smrt bližnje osebe odzvala z neizžalovano izgubo.  Kar 15 let si je onemogočala, da bi se na izgubo odzvala funkcionalno, tj. s procesom žalovanja. Avtorica bo nato predstavila glavne spremembe, ki so ji omogočile proces žalovanja upoštevajoč družinski kontekst.


KRAKTA PREDSTAVITEV

Mag. Polona Ozbič, zakonska in družinska terapevtka, vodi terapije s posamezniki, pari in družinami. Osredotoča se predvsem na doživljanje pomembnih življenjskih sprememb: izgube, smrt, odhod od doma, prazno gnezdo, menjava službe/šole, odraščanje, selitev. S področja neizžalovanih izgub in procesa žalovanja načrtuje izdajo svoje prve znanstveno-raziskovalne knjige (knjiga bo izšla še pred poletjem 2010), v zadnjem letu je imela iz te tematike več vabljenih predavanj. Sodeluje pri znanstvenih raziskavah s področja človeških virov, trenutno je aktivna pri znanstveni raziskavi o značilnostih žalovanja moških z dr. Onjo Grad Tekavčič na Centru za mentalno zdravje v Ljubljani.


Društvo študentov psihoterapije Slovenije

Tara Hughes,
podpredsednica DŠPTS