Depresija ima več obrazov in se različno kaže pri različnih ljudeh, pri enih bolj z brezvoljnostjo, pri enih, sploh pri moških, pa s povečano razdražljivostjo, vzkipljivostjo, z znižano samopodobo, lastno vrednostjo... Depresija je več kot samo občutek žalosti. Je dokaj pogosta, saj se po nekaterih raziskavah z njo sreča približno ena četrtina žensk in več kot desetina moških. O depresiji še vedno kroži nekaj stereotipov, ki pa niso najbolj ustrezni (depresija je znak značajske šibkosti, to ni bolezen, ampak lenoba, da se depresija ne da pozdraviti…).

Kaj pa anksioznost? Po katerih simptomih lahko sklepamo, da gre za obliko anksioznostne motnje?

Tesnoba ali anksioznost je neprijetno čustvo, ki ga običajno spremljajo telesne in vedenjske spremembe, podobne tistim, ki spremljajo običajen odziv na stres.
Anksiozne motnje so skupen izraz za več različnih oblik motenj, sem spadajo tudi generalizirana anksiozna motnja, panična motnja, fobije, obsesivno kompulzivna motnja, post travmatska stresna motnja,…

Kakšne metode vse uporabljate, za zdravljenje depresije in anksioznosti? Kako samo zdravljenje sploh poteka?

Depresija in anksiozne motnje se običajno zdravijo z antidepresivi in pa z enim od psihoterapevtskim pristopom (vedenjsko-kognitivna, Transakcijska analiza, psihoanaliza, integrativna).

Katera terapija, ki jih uporabljate, je za zdravljenje anskioznosti in depresije najbolj učinkovita?

Izkazalo se je , da je zdravljenje teh motenj najbolj učinkovito, če kombiniramo zdravljenje z antidepresivi in psihoterapijo (vedenjsko-kognitivno psihoterapijo).

Kaj pa preventiva? Kako lahko preprečimo ali vsaj omilimo nastop depresije ali anksioznosti?

Po mojem mnenju je najboljša preventiva skrb zase in za svoje potrebe (fiziološke, potrebe po socialnih stikih, po gibanju, prijetne aktivnosti..).

Kako se vi sami soočate s tem delom? Kako se spoprijemate s stresom na delovnem mestu? Kako se sproščate?

Sama si pomagam  s tem, kar ves čas "pridigam". Vzamem si čas za fizično aktivnost (sprehodi, kolesarjenje..), družim se s prijatelji, ukvarjam se s svojimi konjički (berem, pletem, vezem.)

Ukvarjate se tudi z vodenjem delavnic sproščanja. Kako potekajo te delavnice, kaj je pravzaprav njihov namen?

Težišče mojega dela na B1 oddelku je vodenje delavnic sproščanja, oziroma Psihoedukacijski program za nevrotske in stresne motnje, kot to zadnje čase  imenujemo. Njihov namen je seznaniti, naučiti uporabnike, kako se na ustrezen način soočiti s problemi, ki pripeljejo do motenj.
Naučimo jih tehnik ustreznega dihanja, mišične relaksacije po Jacobsonu… Pogovarjamo se tudi o ostalih tehnikah samopomoči, kot so tehnika preusmerjanje misli, stop tehnika; ukvarjamo se z imaginacijo ali vizualizacijo. Učimo se prepoznati in na ustrezen način izražati svoja čustva (jeza)..

Kaj pa Vaši hobiji? Kaj radi počnete, kaj Vas veseli?

Sama imam veliko hobijev, v katerih neizmerno  uživam. Kolesarjenje, hitra hoja, ples… Po drugi strani pa sem pravi knjižni molj, veliko berem, pletem, se družim s prijatelji.

Lahko na kratko razložite, zaradi katerih razlogov ste se odločili tudi  se tudi za nadaljnji študij, smer psihoterapija.

Za študij na SFU( Sigmund Freud universitat) sem se odločila, ker sem ugotovila, da imam velik primanjkljaj znanja predvsem iz razvojne in socialne psihologije. Poleg tega sem z leti nabrala različna znanja na različnih področjih, ki jih sedaj lahko povežem v celoto. Počasi zaključujem tretji letnik, čaka me pisanje diplome,...

Ali imate še kakšen nasvet za naše bralce, bi jim radi še kaj sporočili?

Nina Luskovec,
Študentka 3. letnika psihologije
sodelavka društva DAM

Besedilo last avtorice.