Na pogovor z različnimi strokovno usposobljenimi svetovalci za simboličnih pet evrov bo mogoče priti brez napotnice, in sicer vsak ponedeljek, torek in četrtek od 15. do 18. ure, potekali pa bodo v prenovljenih prostorih na Ipavčevi 18 v Celju. Pilotno delovanje svetovalnice bo do decembra financiral Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Celje ob podpori ministrstva za zdravje.

Tudi na Celjskem je zaznati več posameznikov v stiskah, ki so posledica sodobnega načina življenja. Moški so še vedno bolj ogrožena populacija, saj si življenje vzame trikrat več moških kot žensk. Več slednjih pa po podatkih tudi celjskega zavoda za zdravstveno varstvo poišče pomoč.

Ranljivost ljudi se iz dneva v dan vse bolj povečuje in s tem tudi verjetnost zdrsa v duševno stisko. Posameznik se v sodobnem času sooča z zahtevami po hitrem prilagajanju, opraviti mora z občutki izgubljenosti, brezciljnosti in osamljenosti, s časovno stisko v družinskem življenju in dnevno preobremenjenostjo. Vse to pa se odraža v vsakdanjem življenju, saj človek šibi tako fizično kot psihično.

V Celju si že desetletje prizadevajo za izboljšanje položaja, rezultati regijske interdisciplinarne skupine so močno opazni, med drugim se na Celjskem zmanjšuje število samomorov. "Svetovalnica Tu smo zate je zrasla iz realne potrebe v regiji po novih virih pomoči, na katere bi se lahko oprli odrasli, kadar se znajdejo v kriznih situacijah in svojim težavam niso več sami kos," je povedala dr. Nuša Konec Juričič, vodja projekta svetovalnice in predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na ZZV Celje, ter dodala, da si želijo po zaključenem pilotnem obdobju nadaljevati delo s podporo lokalnih skupnosti na Celjskem.

Prva pomoč ni zdravljenje

Skupina desetih strokovnjakov, to so psihologi Adela Vlašič Tovornik, Alenka Tacol, Lidija Koren, Maja Zorko, Saška Roškar, Ksenija Centa, Jožica Barborič, Drago Tacol ter psihiatri Cvijeta Pahljina ter Darja Boben Bardutzky, bo v svetovalnih pogovorih nudila pomoč odraslim ob različnih življenjskih prelomnicah in stiskah, kot so stiske v družini in partnerskih odnosih, stiske ob življenjskih preizkušnjah in krizah (izguba službe, upokojitev, neuspeh pri študiju), pri izgubi življenjskega smisla, razmišljanju o samomoru, pri težavah odvisnosti in drugih podobnih strahovih, anksioznih stanjih ali depresivnosti. Pogovor bo trajal 45 minut, a ne bo namenjen zdravljenju. Prva psihološka pomoč predvideva krajši svetovalni proces, sestavljen iz največ štirih do šestih srečanj. V primerih, ko se bo pokazala potreba po intenzivnejši in daljši psihoterapevtski obravnavi, pa bodo strokovnjaki posameznikom predlagali druge oblike pomoči. Osebe, pri katerih bodo ocenili, da gre za duševne motnje, ki zahtevajo zdravstveno obravnavo, bodo usmerili v ustrezne zdravstvene ustanove.

Odprti za vsakogar

"Prizadevali si bomo, da bi s svetovanci vzpostavili zaupen, varen, čustveno topel in sprejemajoč odnos, kar je osnova za lajšanje njihove stiske. Pri svojem delu bomo uporabljali učinkovite metode in tehnike psihološkega svetovanja, ki je usmerjeno na klientovo osebnost, na krepitev njegovih sposobnosti za sprejemanje in premagovanje težav. Človek z osebnimi stiskami in s problemi lahko ob pomoči svetovalca doseže pozitivne spremembe v svojem duševnem stanju, doživljanju, samospoštovanju in vedenju. Ne vemo, kdo vse bo potrkal na naša vrata, odprta pa bodo za vsakogar, ki svojih težav ne more več obvladovati. Svetovalnica ponuja priložnost, da bi čim več ljudi v življenjskih preizkušnjah našlo hitro in ustrezno strokovno pomoč," pojasnjuje klinični psiholog mag. Drago Tacol. Priznana suicidologinja dr. Onja Tekavčič Grad pa je podala primer dobre prakse iz Ljubljane. Leta 2006 so s Centrom za psihološko svetovanje Posvet pod strokovnim okriljem Slovenskega združenja za preprečevanje samomora in ob finančni podpori mestne občine razvili dobro obiskan program, svetovalnico, ki jo vsako leto obišče več kot 1400 ljudi. "Celje je potrebovalo podobno svetovalnico za pomoč ljudem v duševnih stiskah, saj je celjska regija ena tistih, ki so najbolj obremenjene s samomorilnostjo," je poudarila Tekavčič-Gradova in dodala, da imajo tudi prebivalci celjske regije odslej na voljo visokostrokovno in pravočasno pomoč, kar bo preprečilo marsikatero stisko, da bi se poglabljala in morda pahnila posameznika čez rob.

Tekst: Vesna Tripkovič

Izvirni članek objavljen v časniku DNEVNIK 04.marec 2010.
Besedilo in slike last DNEVNIKA in avtorjev. 

Samo registriranim uporabnikom je dovoljeno vpisati kometarje.
Prijavite se, ali se registrirajte.