 Sredi meseca decembra 2009 je izšla prva tematska številka Revije za evropsko ustavnost - Revus (2009) 10. Posvečena je spominu na prof. dr. Andreja Marušiča.
UVODNIK :: Saša ROŠKAR, Na drugi strani tišine | USTAVNOPRAVNA IZHODIŠČA :: Andraž TERŠEK, (Ustavno)pravna odgovornost države in družbe za kakovost duševnega zdravja | ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO :: Boštjan M. ZUPANČIČ, Dostojanstvo, anomija… in prihodnost človekovih pravic • Nora JACOBSON, Dostojanstvo in zdravje – pregled • Tea LOGAR, Dostojanstvo: avtonomija ali omejitev? • Tea LOGAR, O zborniku Human Dignity and Bioethics. Vloga dostojanstva v bioetiki | DUŠEVNO ZDRAVJE :: Sanja TEMNIK (ur.), Andrej Marušič – Za duševno zdravje jutri in dan zatem • Sanja TEMNIK, Telesno bolni in duševno zdravi? • Andrej MARUŠIČ, Samo eno zdravje • David B. WEXLER, Uvajanje duševnega zdravja v pravo duševnega zdravja. Terapevtska jurisprudenca • Luka TIČAR, Mobing kot motnja v komunikaciji pri delu in dejavnik duševnega zdravja in dostojanstva.
ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO IN DUŠEVNO ZDRAVJE
Andraž Teršek, ur. _______
2. Andraž Teršek, (Ustavno)pravna odgovornost države in družbe za kakovost duševnega zdravja, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 15–24.
POVZETEK: Javno duševno zdravje in samomor sta med pomembnejšimi družbenimi problemi. Aktivno uresničevanje odgovornosti države na področju javnega duševnega zdravja je ena izmed njenih pomembnejših ustavnopravnih obveznosti. Ne gre samo za obstoj kakovostnih programov za preventivo in pomoč ljudem z duševnimi motnjami. Država mora z zakonodajo in njenim uresničevanjem v družbeni praksi (pravna politika) omogočiti kakovostno in učinkovito uresničevanje programskih ciljev. Vzpostaviti mora kakovosten in učinkovit sistem za zaščito javnega duševnega zdravja. Odgovornost države zato presega zaščito pravic, svoboščin in drugih legitimnih interesov ljudi z duševnimi motnjami, ki se srečajo s prisilnimi ukrepi države, kot je pridržanje v psihiatrični bolnišnici. Zagotavljanje minimalnih standardov pri zaščiti teh pravic ne izčrpa njene pravne odgovornosti. Sodišča bi zato lahko strože presojala izpolnjevanje (sistemskih) pravnih obveznosti države na tem področju.
KLJUČNE BESEDE: temeljne ustavne pravice (osebna svoboda, duševna integriteta, dostojanstvo, zdravje), duševno zdravje, samomor, prisilno pridržanje na psihiatrični kliniki, pozitivne obveznosti države
_______
3. Boštjan M. Zupančič, Dostojanstvo, anomija … in prihodnost človekovih pravic (prev. Marija Zidar), Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 25–33.
POVZETEK: V razpravi o prihodnosti Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) avtor obravnava »preliminarno« vprašanje, kaj so človekove pravice in kaj je njihova narava oziroma substanca. Sodišča zadnje instance, kot je tudi ESČP, obravnavajo zgolj primere, ki se dotikajo najbolj temeljnih ustavnih in človekovih pravic in ki zato zahtevajo neko vrsto meril temeljnosti; nekatera ustavna sodišča jih namreč utemeljujejo na konceptu človeškega dostojanstva, katerega opredeljevanje pa je enako izmuzljivo. Avtor v odgovor osvetli »protopravno« vprašanje, kaj opredeljuje družbeno in moralno naravo človeških bitij. Predmet prava je po njegovem homo juridicus, ki ni sprejel le svojih pravic, ampak predvsem svoje človeške dolžnosti in v ojdipskem procesu ponotranjil moralne meje, ki jih nalagata Zakon oziroma Beseda v lacanovskem smislu. Avtor opozori na s tem povezan pojav endemične in globalne anomije ter sklene, da je prihodnost »prevlade pravice« in s tem tudi ESČP zato odvisna od kompleksnih civilizacijskih in kulturnih procesov.
KLJUČNE BESEDE: človekove pravice, (moralne) dolžnosti, Zakon, ojdipizacija, Evropsko sodišče za človekove pravice, človekovo dostojanstvo
_______
4. Nora Jacobson, Dostojanstvo in zdravje – pregled (prev. Katja Plauštajner), Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 35–52.
POVZETEK: Pozornost do dostojanstva na področju zdravstva raste. Vendar pa je velik del nedavne debate o tem spregledal širše spisje, ki se nanaša na dostojanstvo. Namen tega pregleda je strnjeno obravnavati širok spekter multidisciplinarnih pisanj, da bi se tako nedavne razprave o dostojanstvu in zdravju postavile v širši okvir. Prispevek obravnava dva glavna pomena dostojanstva – človekovo dostojanstvo in družbeno dostojanstvo – ter vprašanje, kako se ta dva pojma uporabljata na področju človekovih pravic, prava, družbene pravičnosti, bioetike in klinične oskrbe. V prispevku so predlagane nekatere posledice teh pomenov in njihove uporabe v zdravstvenih raziskavah ter v zagovorništvu.
KLJUČNE BESEDE: dostojanstvo, človekove pravice, družbena pravičnost, bioetika, zdravstveno varstvo in oskrba
_______
5. Tea Logar, Dostojanstvo: avtonomija ali omejitev? Prerez članka Stéphanie Hennette-Vauchez »A Human Dignitas?«, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 53–60.
POVZETEK: Stephanie Hennette-Vauchez v članku A Human Dignitas? utemeljuje genealoško povezavo med starodavnim pravnim principom dignitas in sodobnejšim načelom človeškega dostojanstva, na katerem temeljijo argumenti v prid zakonske prepovedi nekaterih praks, za katere se vpleteni odločijo avtonomno (na primer evtanazija in prostitucija). Pričujoči pregled vsebuje predstavitev in kritično analizo avtoričinega argumenta.
KLJUČNE BESEDE: Stéphanie Hennette-Vauchez, »A Human Dignitas«, dostojanstvo, avtonomija, omejitev
______
6. Tea Logar, O zborniku Human Dignity and Bioethics. Vloga dostojanstva v bioetiki, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 61–66.
POVZETEK: Pred dobrim letom dni je svet za bioetiko tedanjega predsednika ZDA izdal zbornik esejev različnih avtorjev, katerih cilj je analizirati pomen in vlogo človekovega dostojanstva v sodobnih bioetiških razpravah. Čeprav knjiga vsebuje nekaj pomembnih izvirnih prispevkov, pa je vtis zbornika kot celote precej skažen zaradi nesorazmernega poudarjanja verskih (predvsem krščanskih) razlag izvora koncepta dostojanstva ter njegove vloge pri spornih temah s področij sodobne medicine in biotehnologije.
KLJUČNE BESEDE: dostojanstvo, bioetika, medicina, biotehnologija, predsednikov svet za bioetiko
______
7. Sanja Temnik (ur.), Andrej Marušič: Za duševno zdravje jutri in dan zatem, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 67–75.
POVZETEK: Sklop, zasnovan na podlagi sedmih avtorskih idej, predstavlja življenje in delo prof. dr. Andreja Marušiča, psihiatra in psihologa, ki je s svojim predanim angažmajem pomembno sooblikoval področje javnozdravstvene politike duševnega zdravja doma in v svetu. Ves čas svojega delovanja je posebno pozornost namenjal razvojnemu napredku suicidologije, saj ga je problematika samomorilnosti strokovno posebej zanimala. Zavzemal se je za celostno integracijo suicidologije kot vede, ki bi temeljila na splošno sprejeti in enopomenski nomenklaturi. Zakonsko ureditev področja duševnega zdravja je razumel kot na najvišjih ustavnopravnih, strokovnih in etičnih načelih temelječ sistem zaščite in pomoči uporabniku, torej osebi z duševno motnjo. Sklop se končuje z doslej še neobjavljenim avtorskim člankom na temo zdravja kot ene same celote, prepleta telesnega in duševnega.
KLJUČNE BESEDE: Andrej Marušič, javno zdravje, duševno zdravje, samomorilnost, zakonska ureditev duševnega zdravja
_____
8. Sanja Temnik, Telesno bolni in duševno zdravi?, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 77–88.
POVZETEK: Po 51. členu ustave ima vsak med nami pravico do zdravstvenega varstva. Žal pa se ob tem prepogosto pozablja na zdravje kot neločljiv preplet človekovega telesnega in duševnega stanja ter v povezavi s tem tudi na vzporedno varstvo duševnega zdravja. In vendar je prav duševno počutje tisto, ki morda najbolj neposredno vpliva na kakovost bolnikovega življenja, ne glede na diagnozo. Glede na visoko stopnjo pojavnosti duševnozdravstvenih težav ob telesnih boleznih in ob upoštevanju negativnih vplivov motenj, kot je denimo depresija, na motivacijo, potek in učinkovitost telesnega zdravljenja pa problematike nikakor ne gre spregledati. Članek osredotočeno govori o skrbi za eno samo zdravje, z željo, da bi zdravstvena nega v tem duhu nekoč postala pravilo, ne zgolj dobrodošla izjema, v okviru standardne bolnišnične oskrbe. Nujni pogoj za to pa sta ustrezno razumevanje zdravja kot temeljne človekove pravice in zavedanje družbene odgovornosti pri zagotavljanju visoke stopnje zaščite te pravice.
KLJUČNE BESEDE: skrb za zdravje, telesno zdravje, duševno zdravje, bolnišnična oskrba, psihološke potrebe oseb s telesno boleznijo
______
9. Andrej Marušič, Eno samo zdravje, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 89–93.
POVZETEK: Prispevek poudarja celostno naravo zdravja kot ene same celote telesnega in duševnega stanja oziroma delovanja pri posamezniku. Če naše telesno počutje ni optimalno ali celo resno zbolimo, se bo to neizogibno poznalo tudi na področju duševnega zdravja. Povezave pa gredo v obe smeri, saj so tudi duševne motnje povezane z raznovrstnimi telesnimi simptomi. Žal se tesna prepletenost obeh dimenzij zdravja v raziskovalnih in kliničnih krogih do danes še vedno pogosto zanemarja ali podcenjuje. Da bi zmogli obolelemu posamezniku kar se da učinkovito pomagati, pa je nujno, da si strokovnjaki, ki ga obravnavajo, na njegovo zdravstveno težavo prizadevajo pogledati širše, tudi izven okvira svoje ožje specialnosti. Kadar se torej lotevamo področja zdravja, bodisi klinično, raziskovalno ali pa v smislu načrtovanja javnozdravstvene mreže in storitev, kaže slediti načeloma večdimenzionalnosti in interdisciplinarnosti. Samo tako bodo naša prizadevanja poplačana s kar najvišjo možno učinkovitostjo oziroma kar z najboljšim končnim izidom.
KLJUČNE BESEDE: duševno zdravje, telesno zdravje, sopojavnost motenj telesnega in duševnega delovanja, celosten pristop k zdravju
____
10. David B. Wexler, Uvajanje duševnega zdravja v pravo duševnega zdravja. Terapevtska jurisprudenca (prev. Anže Erbežnik), Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 95–109.
POVZETEK: Članek obsega kritiko tradicionalne doktrinarne obravnave prava duševnega zdravja (angl. mental health law) ter primerja tradicionalni pristop z novim, interdisciplinarnim pristopom, poimenovanim terapevtska jurisprudenca (angl. therapeutic jurisprudence). Terapevtska jurisprudenca pojmuje pravo kot mogoč terapevtski dejavnik. Predstavljeni so primeri, kako pravna pravila, postopki in vloge pravnih akterjev povzročajo terapevtske ali protiterapevtske izide ter kako lahko pravo pripomore k terapevtskemu izidu, ne da bi žrtvovalo interese pravičnosti.
KLJUČNE BESEDE: pravo duševnega zdravja, terapevtska jurisprudenca, medicina, zdravstveno varstvo
_____
11. Luka Tičar, Mobing kot motnja v komunikaciji pri delu in dejavnik duševnega zdravja in dostojanstva posameznika, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 111–119.
POVZETEK: Avtor opozarja na vsebinsko kompleksnost pojma mobing, pri čemer pa se v njegovo vsebino ne spušča, četudi je tesno in pomembno povezan s temeljno človekovo pravico do dostojanstva. Izhaja iz predpostavke, da mobing pomeni motnjo v komunikaciji med ljudmi in da je kot tak prej predmet socioloških in psiholoških znanstvenih razprav kot poglobljene pravne analize. Zato izpostavi zgolj eno opredelitev mobinga, z namenom, da bi seznanil bralca z njegovo osnovno vsebino. Pravno razpravo pa omeji na zakonsko terminologijo poimenovanja ravnanj, do katerih prihaja na delovnem mestu in ki se vsebinsko bolj ali manj ujemajo z vsebino mobinga. Avtor natančno analizira pojma nadlegovanja in trpinčenja, kot sta opredeljena v Zakonu o delovnih razmerjih, in v nadaljevanju skuša oceniti delovno zakonodajo v luči zagotovitve vzvodov za učinkovito pravno in sodno varstvo oseb, žrtev nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu. Nenazadnje avtor izpostavi pomen motenj v komunikaciji za posameznikovo duševno zdravje.
KLJUČNE BESEDE: mobing, trpinčenje, nadlegovanje, diskriminacija, odškodnina, duševno zdravje, dostojanstvo
Revus - Revija za evropsko ustavnost je prva slovenska revija za ustavno pravo
Urednika: Andraž Teršek in Andrej Kristan
Mednarodni uredniški svet: Manuel Atienza, Dominique Breillat, Bojan Bugarič, Franc Grad, Riccardo Guastini, Igor Kaučič, Rudi Kocjančič, Rajko Knez, Ivan Kristan, Peter Krug, Arne Mavčič, Eric Millard, François Ost, Marijan Pavčnik, Ciril Ribičič, Branko Smerdel, Franc Testen, Roberto Toniatti, Lojze Ude in Boštjan M. Zupančič
Založba: Uradni list Republike Slovenije
Izdajatelj: Klub Revus – Center za raziskovanje evropske ustavnosti in demokracije v sodelovanju z Društvom za ustavno pravo Slovenije |
