Velika depresivna motnja, znana tudi kot klinična depresija ali unipolarna depresija, je običajna in onesposabljajoča duševna motnja. Na splošno razširjenost velike depresivne motnje narašča, pa vendar bolezen ni dovolj prepoznana in zato tudi ni dovolj zdravljena.
Učinkovito zdravljenje velike depresivne motnje ovirata nepripravljenost veliko bolnikov, da bi poiskali zdravniško pomoč, In tudi neuspešno odkrivanje depresije prek zdravstvenih delavcev. Po podatkih iz Velike Britanije je izmed 80 bolnikov z depresijo na 1.000 prebivalcev, ki dejansko poiščejo pomoč pri osebnem zdravniku, 49 takšnih, pri katerih zdravnik depresije ne prepozna. Velika depresivna motnja je bolezen, ki je v praksi slabo prepoznana in odkrita, saj so prisotni znaki pogosto fizični in vključujejo nespečnost, utrujenost in bolečino. 30 % bolnikov, ki prejerna zdravljenje, nima nobenih koristi od zdravljenja, ker pri njih trenutna zdravila ne delujejo. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WH0) bo depresija do leta 2020 na svetovni ravni drugi najpogostejši vzrok za oviranost, povezano z zdravjem, takoj za boleznimi srca. V razvitem svetu pa bo na prvem mestu. Velika depresivna motnja je eno izmed najpogostejših bolezenskih stanjPo podatkih WH0 depresija prizadene okoli 121 milijonov ljudi po vsem svetu. Trenutno se okoli 60 milijonov Evropejcev spopada z eno izmed oblik depresije, ocenjujejo pa, da 33,4 milijona od teh trpi za hudo obliko depresije.
| Notranja biološka ura je pri sesalcih lokalizirana v majhnem predelu hipotalamusa z imenom suprakiazmalno jedro. To je skupina približno 10.000 nevronov nad križanjem očesnih živcev. Nadzomik tega osrednjega cirkadianega oscilatorja je mehanizem s kompleksnimi pozitivnimi in z negativnimi povratnimi zankami, ki vključujejo prepisovanje in prevajanje številnih genov. | Po podatkih WH0 depresija prizadene okoli 121 milijonov ljudi po vsem svetu. Trenutno se okoli 60 milijonov Evropejcev spopada z eno izmed oblik depresije, ocenjujejo pa, da 33,4 milijona od teh trpi za hudo obliko depresije.Za depresijo je značilna izguba zanimanja in uživanja v vsakdanjih stvareh in dogajanjih, ki jo spremljata slabo razpoloženje ter vrsta čustvenih in telesnih znakov, kot npr. motnje vzorca spanja in budnosti, med katere sodijo slaba kakovost spanja, dnevna utrujenost in težave z zbranostjo.Razlikovanje rned spremembami razpoloženja kot posledica depresije in spremembami, ki se pojavijo" »običajno«, utegne biti precej težavno. Bolniku, ki je v dvotedenskem obdobju doživel pet ali več takšnih znakov, od katerih je najmanj eden depreslvno razpoloženje oz. izguba zanimanja ali uživanja, lahko postavimo diagnozo velike depresivne motnje. Tremitno medicina še ne pozna enega sarnega znanega vzroka za to motnjo. Zdi se, da ima sltupek genetskih, biokemicnih, fizioloških in dejavnikov iz okolja pomembno vlogo pri razvoju depresije. Domnevajo, da na biokemični stopnji obstajajo številni živčni prenašalci (ključne spojine, ki nadzorujejo tok živčnih dražljajev), ki so vpleteni v depresijo. Nastanek depresije Ena izmed najstarejšlh in najbolj razširjenih teorij je hipoteza o pornanjkanju inonoaminov, ki dornneva, da je depresija posledica pomanjkanja delovanja monoarninov v osrednjem živčnem sistemu. Monoamine predstavlja skupina živčnih prenašalcev, ki prenašajo živčne dražljaje med živčnimi celicami v možganih. Zadnji in vse bolj dosledni klinični podatki dokazujejo osrednjo vlogo motenj cirkadianih ritmov v patofizlologiji depresije ter njihov vpliv na znake, ki se pojavijo pri depresivnih bolnikih. Cirkadiane ritme narekuje 'notranja biološka ura', ki uravnava 24-umi ciklus. Usklajenost cirkadianih ritmov lahko opazimo v številnih bioloških ali fizioloskih vzorcih, npr. v nastajanju hormonov, obnavljanju celic, razpoloženju in v spanju. Posledica motenj cirkadianih ritmov, ki jih opazimo pri depresiji, so motnje v spremembah razpoloŽenja čez dan, vzorcu spanja/budnosti in v dnevnem delovanju. Ker so znaki motenih cirkadianih ritmov pri depresivnih bolnikih tako pogosti, veljajo za kazalnik omenjenega bolezenskega stanja. Zanimivo je, da bolj kot je depresija huda, večje so motnje cirkadianih ritmov. Ta ugotovitev je privedla do hipoteze, da so motnje cirkadianih ritmov osrednji vzrok za depresijo.
Cirkadiani ritmi kot ključ za zdravljenje depresije Pri razumevanju patofiziologije depresije postaja desinhronizacija cirkadianih ritmov vedno bolj prepoznan dejavnik, saj ima pomemben negativen vpliv na spreminjanje razpoloženja, ciklusa budnosti in spanja ter na številne endokrine in biokemične procese. Spreminjanje razpoloženja pri bolnikih z depresijo kaže značilen dnevni vzorec; pri večini je razpoloženje najslabše zjutraj. Skupaj z depresivnim razpoloženjem so motnje spanja ena izmed cirkadianih in obenem glavnih značilnosti depresije, saj skoraj vsi bolniki z depresijo navajajo vsaj eno izmed motenj spanja. Terapevtska moč ponovno vzpostavljenih cirkadianih ritmov pri bolnikih z depresijo je bila spodbuda za nove farmakoloŠke raziskave na tem podrocju. Na voljo je tako popolnoma nova učinkovina agomelatin (Valdoxan) kot prvi in edini melatonergični antidepresiv. S specifičnim farmakološkim profilom omogoča temeljito obnovo cirkadianih ritmov in s tem veliko protidepresivno učlnkovitost. Gre za antidepresiv, ki ne sodi v nobeno skupino do zdaj znanih antidepresivov, saj ne zavira ponovnega privzema serotonina in drugih monoaminov, njegovo kronobiotsko delovanje pa so potrdile številne predklinične in klinične raziskave. Zdravilo že v prvem tednu zdravljenja pomembno izboljša budnost čez dan, občutek ugodja in kakovost spanja ter omogoči remisijo večjemu Številu bolnikov. V obdobju pol leta je bilo pri zdravilu agomelatin v primerjavi s placebom dvakrat manjŠe tveganje za relaps - skoraj 80 % bolnikov zdravljenih z oraenjenim zdravilom v šestih mesecih ni doživelo relapsa. Valdoxan tudi ne vpliva na spolno funkcijo in spremembo telesne teže, kar je velikega pomena pri doseganju boljsega sodelovanja v zdravljenju. Kako agomelatin deluje? Kot že rečeno, gre za prvi melatonergični antidepresiv, ki je močen agonist melatonergičnih receptorjev MT^ in MT2, ter antagonist serotonergičnih receptorjev 5-HT2C. Klinične raziskave kažejo, da je zdravilo izjemno učinkovito prav zaradi vpliva na te tri podtipe receptorjev. Zdravilo Valdoxan je že na voljo v nekaterih evropskih državah, v Sloveniji pa ga pričakujerno v kratkem.
| Glavni kriteriji za odkrivanje velike depresivne motnje so opisani v standardnem priročniku za odkrivanje duševnih motenj (DSM-IV-TR). Znaki depresije so:
■ depreslvno razpoloženje; ■ izguba zanimanja oz. uživanja v vsakdanjih dogajanjih; ■ pomembna izguba/povečanje telesne teže oz. zmanjšan ali povečan tek; ■ nespečnost oz. pretirana zaspanost; ■ psihomotorična razburjenost oz. otopelost; ■ utrujenost ali izguba energije; ■ občutek manjvrednosti oz. neutemeljene krivde; ■ zmanjšana zmožnost zbranosti ali razmišljanja oz. neodločnost; ■ ponavljajoče se samomorilne misli oz. misli na smrt. |
Izvirni članek objavljen v prilogi DNEVNIKA MOJE ZDRAVJE 24.november 2009. Besedilo last DNEVNIKA in avtorjev. |