 Problem današnjega sveta je predvsem v tem, da pozabljamo sami nase in na lastno zadovoljstvo. Vse okoli nas temelji na natančnosti, hitrosti in tehnologiji, od vsakega posameznika se ne zahteva nič manj kot popolnost. In tak tempo življenja začne hitro učinkovati na naše duševno zdravje.
Pa vendar lahko prevzamemo odgovornost za lastno počutje, saj si lahko pomagamo z avtogenim treningom in omilimo posledice hitrega tempa življenja. Avtogeni trening je posebna tehnika sproščanja, ki temelji na načelih meditacije in avtosugestije. S pomočjo avtogenega treninga lahko dosežemo tako telesno kot duševno sprostitev, vendar pa je le ta odvisna od naše sposobnosti koncentracije. Uradni začetnik avtogenega treninga je Johannes H. Schultz (1884-1970). Čeprav marsikateri strokovnjak dvomi v uspešnost avtogenega treninga, številne raziskave potrjujejo pozitivne učinke, ki so opazni tako na fizični kot duševni ravni. S pomočjo avtogenega treninga se namreč vzpostavlja ravnovesje med simpatičnim in parasimpatičnim živčevjem. Posledica tega je, da se človeški imunski sistem okrepi, zniža se raven sladkorja v krvi, krvni tlak ter raven stresnega hormona kot je npr. kortizol. Zaradi teh sprememb se posameznik umiri, lažje osredotoči, izboljša se tudi spanje. S pomočjo avtogenega treninga se lahko opravljajo različni negativni občutki kot so strah, tesnobnost, pomaga pa tudi pri zdravljenju različnih depresij, fobij, nervoz,…Kako avtogeni trening sploh poteka?  Pred začetkom avtogenega treninga se namestimo v udoben ležeč ali sedeč položaj. Nato sledi postopna mišična sprostitev, kjer z napenjanjem in sproščanjem mišic počasi prehajamo v stanje telesne sproščenosti. Avtogeni trening je sestavljen iz šestih različnih vaj. Na začetku najprej izvajamo vajo miru, kjer si v mislih šestkrat ponovimo geslo, ki se lahko glasi »miren sem« ali pa »mir, popoln mir«. To geslo kasneje uporabljamo za »razmejitev« med posameznimi vajami. Prva vaja je vaja teže, sledi vaja toplote. Pri teh dveh vajah najprej začnemo z geslom, kjer se omejimo npr. na desno roko, ter nato postopoma v naslednjih mesecih prehajamo na celo telo. Tretja vaja je vaja dihanja, kjer naj bi se naše dihanje umirilo in poglobilo. Sledi vaja srca ter vaja srčnega pleteža oz. trebuha, kjer naj bi našo trebušno votlino prevzela prijetna toplota. Zadnja vaja je vaja čela. Pri tej vaji je naš cilj, da čelo ostane hladno. Vsako avtogeno misel ponovimo približno šestkrat, med posameznimi vajami pa v mislih izgovarjamo geslo »mir, popoln mir«. Po avtogenem treningu sledi preklic oz. nevtralizacija, ki nas vrne nazaj v popolno budno stanje, saj smo po avtogenem treningu pogosto zaspani. Kot opozorilo bi navedla samo to, da poslušajte svoje telo. Če vam določena vaja povzroča neugodje, jo prekinite in nadaljujte z drugo.
Kako z avtogenim treningom dosežem določene cilje?
Za avtogenim treningom navadno sledijo še lastna gesla. Pri teh geslih moramo biti še posebej previdni, saj ne smemo uporabljati negativnih stavkov, poleg tega pa morajo biti gesla v sedanjiku. Če prikažem en primer: Sem kadilka in bi se te razvade rada odvadila. Moje geslo se npr. glasi: »Sem nekadilka.«, ne pa »Ne bom več kadila.« Z uporabo takih gesel lahko dosežemo marsikaj. Kot pravijo - omejitev je nebo :).
Če vas avtogeni trening podrobneje zanima, Vam svetujem, da se udeležite kakšnega tečaja avtogenega treninga, lahko pa si poiščete tudi kakšno knjigo.
Avtor: Nina Luskovec, študentka psihologije
Članek je last avtorja. |
