 Predlagani nacionalni program našteva prednostne naloge, akcijski načrt pa še ni nared. Nacionalni program duševnega zdravja, na katerega Slovenija čaka že leta, je ministrstvo za zdravje včeraj dalo v javno obravnavo.
Predlog programa za zdaj našteje le področja, ki naj bi prihodnja leta dobila prednost. Konkretne novosti pri skrbi za duševno zdravje bo začrtal dvoletni akcijski načrt, ki bo del nacionalnega programa, a še ni nared. Delovna skupina, ki je pripravljala program, je po besedah psihiatrinje, doc. dr. Mojce Zvezdane Dernovšek, že razmišljala o izboljšavah, kot so dodatni svetovalni centri za otroke in mladostnike.
Za zdaj sta takšna centra le v ljubljanski in mariborski regiji. Želijo si, da bi center imeli vsaj še na Obali in v Celju, je povedala Dernovškova, ki je nacionalna koordinatorka Svetovne zdravstvene organizacije za duševno zdravje. "Če bodo dostopni viri in volja," poleg sedanjih programov stanovanjskih skupin predvidevajo tudi stanovanjske skupine s povečano stopnjo podpore za "bolj ovirane" ljudi z duševno motnjo. Bolje želijo poskrbeti tudi za ljudi z dvojnimi diagnozami, ki imajo resno duševno motnjo, hkrati pa so odvisni od psihoaktivnih substanc.
Ali bo za vse načrte na voljo dovolj denarja, generalni direktor direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Janez Remškar včeraj še ni mogel povedati. "Mislim, da bo v kontekstu finančne stiske nujno treba pristopiti k posameznim prestrukturiranjem v sami zdravstveni dejavnosti. Na področju duševnega zdravja je pri nas ogromno obravnave v bolnišnici, malo pa v domačem okolju," je poudaril. V prihodnje tako načrtujejo več skupnostne obravnave v ambulantah in na domu ljudi z duševnimi motnjami. "Z istimi sredstvi dosežemo več in smo učinkovitejši. S takšnim načinom dela so ljudje z duševnimi motnjami zadovoljnejši," je o tem povedala Dernovškova.
Med prednostnimi nalogami program predvideva promocijo duševnega zdravja in preprečevanje duševnih motenj, boj proti stigmi in socialni izključenosti pri duševnih motnjah, varovanje duševnega zdravja po različnih starostnih skupinah, obravnavo duševnih motenj v skupnosti in preprečevanje samomora. Predlog bo v javni razpravi do 15. oktobra, potem pa bodo oblikovali končni predlog programa za obdobje petih let skupno z dvoletnim akcijskim načrtom. V vladno obravnavo naj bi program prišel do 10. januarja 2010, sprejemal pa ga bo državni zbor.. Tekst: Nina Knavs
Izvirni članek objavljen v časniku Dnevnik 08.septembra 2009.
Besedilo je last časnika Dnevnik in avtorjev. |
