Novinarka Milka Krapež, bo danes v organizaciji Društva za ohranitev javnega zdravstva organizirala novinarsko konferenco, na kateri bosta svoje nestrinjanje z namero po uvedbi sistema obveznega predpisovanja zdravil z generičnim imenom, izrazila dva izmed največjih strokovnjakov na tem področju - mag. Nada Irgolič, nekdanja direktorica Urada za zdravila, ter prof. Pavel Poredoš, predsednik Slovenskega zdravniškega društva. Njuni stališči do napovedanega ukrepa si lahko preberete v nadaljevanju.
Za boljše razumevanje objavljamo kronološki pregled dogajanja:V soboto 09.05.2009 je bila v dnevniku Delo objavljena novica, da namerava ZZZS letos na zdravilih prihraniti 20 milijonov evrov.
|
Milijoni zaradi stranskih učinkov zdravil
DELO, Diana Zajec, 09. maj, 2009
Ljubljana - Vodstvo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opozarja, da bodo varčevalni ukrepi, ki so jih sprožili in pri katerih naj bi sodelovali tudi zdravniki, kratko malo morali zaživeti. Kakor pravi generalni direktor Samo Fakin, se bo »metanje denarja stran« moralo končati. »Prepričan sem, da so prihranki mogoči, kajti v zdravstveni dejavnosti se skriva od 10 do 15 odstotkov rezerv, ki jih je zdaj, ko so se prihodki zmanjšali, plače pa povišale, treba uporabiti ali pa znižati plače,« meni Fakin, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil temeljne (pre)usmeritve na področju zdravil.
Z varčevalnimi mehanizmi, ki so jih pri ZZZS večinoma že spravili v pogon, naj bi letos privarčevali okrog 20 milijonov evrov. Pri tem tako Samo Fakin kot vodja oddelka za zdravila pri ZZZS Jurij Fürst poudarjata, da ukrepi zavarovancev oziroma bolnikov ne bodo prizadeli. Kakšne bodo torej spremembe?
ZZZS bo zdravnike, denimo, pozival k predpisovanju zdravil z nezaščitenim imenom, saj v tem primeru lekarniški farmacevt pacientu lahko izda najcenejše, a po kakovosti in učinkovitosti povsem primerljivo zdravilo. Kakor pojasnjuje Fürst, je pri takšnih zdravilih veliko možnosti za prihranek, saj tak način predpisovanja spodbuja tudi konkurenčnost med proizvajalci zdravil.
Fakin pravi, da ima farmacevtska industrija, s katero se dogovarjajo o dodatnem zniževanju cen zdravil, posluh za nastalo krizo, pri čemer pa bi bil takšen odziv »nujen pri vseh partnerjih, tudi pri izvajalcih zdravstvenih storitev in pri zavarovancih«. Zadnji naj bi dosledneje, predvsem pa pravilno porabljali predpisana zdravila, kajti na račun zavrženih zdravil zdravstvena blagajna vsako leto izgubi okrog šest milijonov evrov.
Še resnejša težava pa so zapleti pri pacientih, ki jemljejo veliko zdravil; približno tisoč Slovencev vsak dan zaužije tudi več kot 15 različnih zdravil. Podatki namreč kažejo, da pri okrog šestih odstotkih vseh pacientov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje (na oddelkih internistike), njihove težave z zdravjem zakrivi medsebojno učinkovanje zdravil. Letni strošek »odpravljanja« neželenih posledic zdravil se menda vrti okoli 30 milijonov evrov.
| Seveda smo se članice Koordinacije NVO s področja duševnega zdravja, Odbor svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju Slovenije, Društvo za ohranjanje javnega zdravstva ter Gibanje za ohranitev javnega zdravstva na to novico odzvali z izjavo za javnost, ki nasprotuje nameri ZZZS. | IZJAVA ZA JAVNOST - Koordinacija nevladnih organizacij s področja duševnega zdravja
- Odbor svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju Slovenije
- Gibanje za ohranitev javnega zdravja
- Društvo za ohranitev javnega zdravja
Ljubljana, 3. junij 2009 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v svežnju ukrepov za varčevanje v zdravstvu predvideva tudi spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Med njimi je tudi sprememba, po kateri naj bi zdravniki na recept predpisovali zdravila z generičnim imenom. Drugače povedano, na receptu bi pisalo samo ime aktivne učinkovine. V lekarni pa bi bolnik potem dobil zdravilo z omenjeno učinkovino, ki bi bilo tisti trenutek najcenejše. Nevarnost, ki jo takšen ukrep prinaša, je, da zdravnik ne bo vedel, katero zdravilo njegov bolnik dobiva. Lahko se zgodi, da kronični bolnik najprej dobi eno zdravilo, tri mesece pozneje drugega, spet tri mesece pozneje pa še tretjega. Lahko se zgodi tudi, da nekaterih zdravil preprosto ne bo več na trgu, da jih bolnik ne bo mogel dobiti. Omenjen »varčevalni« ukrep ima lahko zelo hude posledice: ali da bolniki zdravil sploh ne bodo več jemali, ali da bodo jemali dvoje zdravil z isto učinkovino hkrati, ali pa, da bodo preprosto alergični na katero od dodanih snovi v zdravilu. Vse to pa pomeni zaplete, dolgotrajne hospitalizacije, kar pa stane dosti več kot pa redno uživanje zdravil, za katera zdravnik meni, da jih bolnik potrebuje. Logično je torej, da ima tak varčevalni ukrep hude zdravstvene in finančne posledice. Bolniki ostro nasprotujemo, da Zavod za zdravstveno zavarovanje varčuje na hrbtih bolnikov!
Za dodatne informacije sta vam na voljo: - Zdenko Šibav, predsednik Odbora svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju Slovenije, tel. št. 041 704 747
- Bogdan Dobnik, predsednik društva Ozara Slovenija, tel. št. 031 331 877
| Da se s temi napovedanimi ukrepi ne strinja tudi stroka, je lep dokaz mnenje dveh strokovnjakov, ki ju je pridobila novinarka in ju objavljamo.
| Mnenje prof. Pavla Poredoša o predlaganem obveznem generičnem predpisovanju zdravil
Prof.dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenskega zdravniškega društva je o možnosti za obvezno generično predpisovanje zdravil povedal, da je tak sistem neprimeren in nesprejemljiv. Zdravnik je tisti, ki naj bi izbral konkretno zdravilo za bolnika, ker je tudi odgovoren za njegovo zdravljenje. Tudi v primeru, da bo farmacevt v lekarni bolniku zdravilo zamenjal, je odgovornost za zdravljenje bolnika še vedno zdravnikova.
Poleg tega prof. Poredoš pravi, da so za mnoge bolnike pomembne tudi oblika, velikost in barva zdravila, pa barva in velikost škatlice, po kateri si bolnik svoje zdravilo zapomni in ne nazadnje nanj tudi navadi ter ve, zakaj to zdravilo jemlje.
Namen uvajanja obveznega generičnega predpisovanja zdravil je zmanjševanje stroškov, ugotavlja prof. Poredoš. Toda po njegovem mnenju je to za mnoge bolnike nevarno, saj je povsem mogoče, da bo ZZZS pri določeni aktivni učinkovini vsakič, ko bo dosegel najnižjo možno ceno, zdravilo zamenjal. To se lahko zgodi tudi večkrat letno in zato je povsem možno, da bo bolnik v enem letu dobil več različnih zdravil za isto stvar, kar bo zmedo samo še povečalo in kar lahko postane nevarno. »Ker je zdravnik odgovoren za zdravljenje bolnika, seveda na to ne moremo pristati. Za takšen ukrep ne vidim nobenega utemeljenega razloga,« pravi prof. Poredoš. | | Nada Irgolič, mag. farm., spec. Pražakova 20 Ljubljana Datum: 15.06.09
Moje mnenje v zvezi s predpisovanjem zdravil le z zdravilno učinkovino in ne z lastniškim imenom zdravila ter mnenje v zvezi s paralelnim uvozom zdravil:
Menim, da gre pri uvedbi takega načina predpisovanja zdravil zgolj za cilj zmanjševanja stroškov zdravljenja. Ukrepi so nedomišljeni in nimajo dovolj strokovnih podlag. Vsak predpis, ki se nanaša na to področje oziroma sprememba sistema v zvezi z racionalno rabo zdravil mora temeljiti na strokovni presoji medicinske in farmacevtske stroke. Uvajanje predpisovanja zdravil samo z navedbo zdravilne učinkovine brez lastniškega imena ocenjujem kot nestrokovni poseg v najbolj občutljivo področje varovanja javnega zdravja. Rezultat takega načina se bo pokazal v poslabšanju zdravja ljudi in bo imel dolgoročne posledice.
Nevarnosti vidim na več nivojih:
- bolniki, ki jemljejo več zdravil hkrati, bodo izpostavljeni večji možnosti poslabšanja zdravja zaradi medsebojnega učinkovanja zdravil, ki ga ne bo mogoče ne ugotoviti, ne nadzirati. K medsebojnemu učinkovanju zdravil prispevajo tudi pomožne snovi v zdravilu, ki so tudi pri enakih učinkovinah različne po naravi snovi in njihovem številu;;
- učinkovitost zdravil je pri posameznikih odvisna tudi od genetskih dejavnikov, genetskih različic encimov, ki so odgovorni za metabolizem (presnovo) zdravil, prisotnosti različnih bolezni in od fizioloških sprememb v delovanju organizma vsakega posameznika. Zato je nepregleden način jemanja različnih zdravil za posameznike, pri katerih je stabilno stanje bolezni že doseženo, lahko usoden;
- nevarnosti za poslabšanje zdravja so še posebej prisotne pri predpisovanju zdravil z ozko terapevtsko širino (digoksin, varfarin,...);
Opozarjam, da predlagan sistem predpisovanja zdravil vodi v zmanjšano razpoložljivost in izbiro zdravil v Sloveniji.
Še posebej pa se izpostavlja vprašanje odgovornosti zdravnikov v zvezi z izvajanjem terapije z zdravili, za katerega so nesporno strokovno in tudi po zakonu odgovorni. Uvedba tega sistema pomeni grob poseg v strokovno integriteto zdravnikov, v dosegljivost zdravil ter pravice bolnikov do izbire zdravil in do ustreznega zdravljenja.
Paralelni uvoz zdravil je možno opravičiti le kot dodatno možnost za izvedbo generičnega predpisovanja zdravil za dosego cilja, da se bolnikom izdajajo le najcenejša zdravila. Pri tem moti že sam namen, še posebej pa je moteča dikcija predpisa, ki navaja možnost, da se izda dovoljenje za uvoz tudi zdravilom, ki so le „zadosti podobna“. Te definicije Zakon o zdravilih ne predvideva in je tudi sicer strokovno sporna in neustrezna. Odpira pa možnost prihoda ponarejenih zdravil na naš trg. Ta zdravila namreč ne bodo označena s slovensko EAN kodo, ki naše bolnike dodatno ščiti pred ponaredki.
Sam paralelni uvoz zdravil pa je zaupan veletrgovcem z zdravili, sicer z dovoljenjem pristojnega organa na podlagi dokumentov, ki pa ne jamčijo varnosti. Kontrola kakovosti zdravil pa se izvaja le po predpisu o kontroli zdravil, ki velja običajno za zdravila, za katera Agencija za zdravila in medicinske pripomočke izda dovoljenje za promet na podlagi vseh dokazil o kakovosti, varnosti, učinkovitosti ter pravni varnosti.
Menim, da ti dve vrsti zdravil ne gre enačiti v nobenem primeru.
| |
Pripravila: Maja Valič
|