 Ljubljana, 5. 6. 2009
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, generalni direktor Davor Dominkuš, Direktorat za socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana
Spoštovani g. Dominkuš!
Nevladne organizacije s področja duševnega zdravja smo za uresničevanje naših namenov in ciljev odvisne od sredstev, ki jih pridobimo na razpisih. Že več let pridobivamo sredstva s strani treh večjih financerjev, in sicer : MDDSZ-ja, MOL-a in drugih slovenskih občin ter FIHO fundacije. Seveda uspemo pridobiti sredstva na kakšnih drugih, manjših razpisih, a to je tako malo, da z njimi krijemo le kakšne stroške, ki nastanejo v zvezi z enkratnimi dogodki, ki so namenjeni promociji kakšne teme s področja duševnega zdravja.
Največ stroškov v naših programih je povezanih s stroški dela. To so plače zaposlenih. Delež sofinanciranja socialno-varstvenih programov, ki ga krije vaše ministrstvo tudi namenimo stroškom dela – plačam. Žal, vaše urne postavke ne vključujejo regresa, ne vključujejo napredovanj v višje plačilne razrede ipd. Vaša sredstva ravno tako ne predvidevajo stroškov, ki bi jih zelo radi namenili izobraževanju in nadgrajevanju znanj strokovnega kadra. S pridobljenimi sredstvi preostalih financerjev krijemo materialne in druge stroške, ki so povezani z izvajanjem programov, s sredstvi FIHA krijemo investicije. Vendar je zgodba s sredstvi, ki gredo za stroške dela, glede na vsa naša dolgoletna prizadevanja in dosežke dela, absurdna. Pa si osvežimo spomin.
V devetdesetih letih smo pričeli z izvajanjem socialno-varstvenih programov na področju duševnega zdravja, takrat so ti imeli status razvojno-eksperimentalnih. Sredstva smo pridobivali za enoletno obdobje. V letu 2000 smo lahko prvič pridobili sredstva za petletno obdobje. Zavedamo se, da je na ta način ministrstvo želelo olajšati vrzeli, ki so nastale, ko smo čakali na pridobljena sredstva po nekaj mesecev. Torej smo nekako uredili C programe. Kar na vsebinski ravni tudi pomeni, da so programi Stanovanjskih skupin, Dnevnih centrov in Svetovalno-informacijskih pisarn prerasli razvojno-eksperimentalni nivo. Za nekatere od teh programov smo uspeli tudi pridobiti verifikacijske listine v preteklem letu. Upamo pa, da le-te niso zgolj na simbolični ravni. To bi bil res črni humor.
Po letu 2000 smo mnoge nevladne organizacije v vsebinskem in strokovnem smislu napredovale. Nismo zgolj glas civilne družbe oz. naše cilje skupine, temveč še vedno tako nosilke idej, inovacij skupnostne skrbi, kot tudi njihove izvajalke. Marsikateri skupnostni projekt, individualni načrt, program destigmatizacije, delovne rehabilitacije itn., je iz konceptualne ravni prešel v operativno, v življenje, med naše uporabnike oz. ciljno skupino (v prilogi dodajamo dokument iz katerega so razvidni nekateri najvidnejši projekti NVO-jev tudi s področja promocije in varovanja duševnega zdravja). Primeri dobre prakse, izvedeni projekti, objavljene študije, članki itn, so dokaz, da zmoremo delovanje tako na konceptualni, strokovni, izvajalski kot tudi raziskovalni in akademski ravni. Naša prizadevanja niso sama sebi namen in se ne promovirajo v zaprtih intelektualnih krogih, temveč skušajo izboljšati kvaliteto življenja osebam s težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem. Lahko se ponašamo s številom vključenih uporabnikov v naše programe in izvedenimi projekti.
V marsičem smo ne samo primerljivi, temveč tudi boljši v primerjavi s storitvami, ki jih izvajajo nosilke javnih pooblastil (centri za socialno delo, zavodi) s področja socialnega varstva. Nevladne organizacije smo v Sloveniji »paradni konj« storitev s področja skupnostne skrbi, skupnostne obravnave. Smo nosilke razvoja duševnega zdravja v skupnosti. Razmišljanje v smeri, da imamo status humanitarnih organizacij, ki za uresničevanje svojega poslanstva ne potrebuje redno zaposlenih izvajalcev, ne vzdrži, saj so naši programi ocenjeni kot visoko strokovni. Kar tudi dokazujemo s pridobitvijo verifikacijskih listin za naše programe ter z visoko, akademsko izobraženim kadrom. Nenazadnje pa smo še z Zakonom o duševnem zdravju pridobili t. i. formalni mandat od države za izvajanje skupnostnih storitev in programov.
Po vseh teh letih in prizadevanjih še vedno pridobivamo sredstva na Javnih razpisih. Še vedno so sredstva, ki jih pridobimo odvisna od datuma razpisa, od datuma sklenjene pogodbe, od vašega nakazila, od sprejetja proračuna. V primerih prepozno nakazanih sredstev za programe, npr. B programi, ki so enoletni, so temu primerno tudi nakazane plače izvajalcem programov. Evalvacija v katero smo vključeni vsi NVO-ji ( poteka pod okriljem IRRSV ter FSD-ja) tudi dokazuje, da je število in kvaliteta izvedenih storitev odvisna od števila zaposlenega kadra. Drugače povedano, če program nima izvajalcev, se tudi storitve težko izvajajo. Če je program podhranjen z izvajalci so temu prilagojene tudi storitve. Ker je sestavni del razpisne dokumentacije vselej tudi vprašanje, kateri modeli iz tujine so nam vzor oz. po katerih modelih iz tujine se zgledujemo, bi morda lahko dodali tudi vprašanje, kakšno je število izvajalcev na enega vključenega uporabnika v programih skupnostne skrbi, po katerih se zgledujete?
Mnoge nevladne organizacije s področja duševnega zdravja se bomo v letošnjem letu prijavile na Javni razpis za sofinanciranje programov socialnega varstva za leto 2010 in 2010 do 2014. Zaradi vseh zgoraj omenjenih skrbi, nas res zanima, kako kaže z letošnjim rebalansom?
Namreč upamo in verjamemo, da rebalans ne bo prizadel našega delovanja!
V imenu Koordinacije NVO: dr. Suzana Oreški
- ALTRA - Odbor za novosti v duševnem zdravju, Zaloška ul. 40, Ljubljanaž
- DAM - društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, Ilirska 22, Ljubljana
- DRUŠTVO ŽENSKA SVETOVALNICA, Langusova 21, Ljubljana-Vič
- HUMANA - Društvo svojcev pri skrbi za mentalno zdravje, Oldhamska c. 14, Kranj
- MUZA - Društvo za ustvarjanje in kvaliteto življenja, Sp. Dobrava 12, Kropa
- MOSTOVI - Društvo za zdravje v duševnem zdravju, Topniška ulica 31, 1000 Ljubljana
- NOVI PARADOKS - Slovensko društvo za kakovost življenja, Vrhovci cesta XVII/40, Ljubljana
- OZARA SLOVENIJA - Nacionalno združenje za kakovost življenja, Ljubljanska ulica 9, Maribor
- SPOMINČICA - Slovensko združenje za pomoč pri demenci, Studenec 48, Ljubljana
- ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje, Cigaletova 5, Ljubljana
- VEZI - Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa, Štorje 26, Sežana
V vednost:
- Marjeta Ferlan-Istinič, MDDSZ
- Iva Devetak, Marko Funkel, izbrana predstavnika NVO za področje financiranja v medresorski usklajevalni skupini pri MJU
- Jože Gornik, CNVOS
- dr. Bojan Regvar, Socialna zbornica
|
