Ko se človek zruši in preživi hospitalizacijo, se lahko vrne v študijski ali delovni proces. Vendar lahko pride do ponovnega zrušenja. Tu bi moralo priti do alarma v vseh službah, ki se s to problematiko ukvarjajo. Človek, ki ima težave v duševnem zdravju se pogosto  sooči z velikimi izgubami: socialna mreža razpade, izgubi družino, lahko tudi delo, ima težave pri nadaljevanju študija.
Človeku je potrebno ponuditi vse vire, da bi si lahko pomagal in nadomestil izgubo z novim, spodbudnim okoljem (življenjskim in delovnim okoljem).

Omogočanje pogojev za kvalitetno življenje je osnovni pogoj, zato predlagamo naslednje:

• Uporabnikom je potrebno dati denarno podporo (denarno nadomestilo). Želimo podporo v višini 300 EUR mesečno, saj opažamo, da je to minimum, ki daje človeku možnost preživetja.
  
  
• Na področju zaposlovanja aktivnih uporabnikov je potrebno ohraniti dobre rešitve iz dosedanje prakse, predvsem rešitev, da se podjetjem sofinancira zaposlovanje uporabnikov; predvsem za nedoločen čas in njegovim sposobnostim in izobrazbi primerno delo. Ljudje s težavami v duševnem zdravju tako kot drugi potrebujejo socialno varnost.
  Podjetja, kjer delajo samo uporabniki pripomorejo k večji stigmatizaciji ljudi. Smo proti vsaki segregaciji!
  
  
• Smo proti temu, da mora uporabnik , ki je 100% invalid imeti določeno delovno dobo, da se upokoji.
  
  
• Merila, ki določajo prehod  iz delovno aktivne v delovno pasivno populacijo so preostra. Ljudje si težko prislužijo ob svoji bolezni pokojnino. Tudi umrljivost je večja pri ljudeh s težavami v duševnem zdravju.
  
  Po drugi strani bi moral imeti človek možnost, da postane po daljšem času spet aktiven, da prekine upokojitev, če želi in dokaže delovne sposobnosti in učinke.
  
  
• Običajno človek ni ves čas bolan in se je vsaj občasno zmožen pojavljati na trgu delovne sile. Delo je tudi terapija. Zahtevamo, da lahko pod enakimi pogoji kot veljajo za študente, invalidsko upokojeni uporabniki zaslužimo do določene vsote, neobremenjeno z davki in brez tveganja, da svojo pokojnino izgubimo.
  
  
• Skoraj vsi zavodi imajo tudi delavnice, v katerih se odvijajo neke poslovne aktivnosti. Ta dela zelo slabo plačana. Predlagamo, da te prostore oddajo v najem zunanjim podjetnikom, s pogojem, da uporabniki opravijo določeno število ur po tržnih cenah.
  
  V zvezi s temi predlogi vas vabimo  na javno tribuno, ki bo potekala v

Gostje:

• ALEKSANDRA TABAJ iz Direktorata za invalide na  Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve
• Tatjana Dolinšek, Agencija Racio Social
• Jana Ponikvar, Šentprima
• Alen Kočivnik, Ozara
• Lea Kovač, Zavod RS za zaposlovanje
• Maruša Erbežnik, Sklad za spodbujanje zaposlovanja invalidov
• Janez Vidmar, Center za poklicno rehabilitacijo
• Liljana Rihter, Fakulteta za socialno delo
• Barbara Kresal, Fakulteta za socialno delo
• Bruno Smilović, Društvo Mostovi
• Nika Cigoj Kuzma, Fakulteta za socialno delo 
• Aleksandra Rijavec Škerl, Zveza gluhih in naglušnih Slovenije
• Goran Lukić, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
  

Vljudno vabljeni, zanimivo bo!

Društvo Mostovi