Uvod, zakaj spet pišem in zakaj nisem nič napisala tako dolgo, bom danes izpustila. Ker je....nesmiselno. Mogoče tudi zato, ker se mi ne da iskati nekih kvazi opravičil, ki jih jasno vsak lahko vedno najde. Trenutno sem sitna, neskončno utrujena  a hkrati polna nekih idej. Tako kot živim in delujem zadnjih štirinajst dni, ne bom mogla dolgo, tega se zavedam. Jezna sem sama nase, ker si ne znam vzpostaviti reda, v glavi, v stanovanju, na pisalni mizi...nikjer. Stvari mi uhajajo iz rok, ker jih je preveč....a vsaka posebej me privlači in nobeni se ne morem, ne, ne želim odpovedati. Kaj me žene? Želja po priznanju, morebiti dokazovanje, mogoče hlepim po uspehu...lahko pa je mešanica, vsakega po malo. Kot da bi želela 18 let praznine na socialnem in profesionalnem področju nadomestiti v nekaj mesecih. Vsak dan se mi odpirajo nove poti, spoznavam nove ljudi in se srečujem z novimi izzivi, ki samo burijo moj miselni svet

Pred desetimi dnevi sem poslala prijavnico - vpis na doktorski študij Socialne medicine. Dve leti sem oklevala ali naj se vpišem naprej ali ne in ob spodbudi bližnjih, sem to storila.Včasih se mi zdi, da drugi bolj verjamejo vame, kot jaz sama. Veliko pa sem razmišljala o vprašanju bivšega svaka, ki ga zelo cenim, kaj mi bo ta študij prinesel in ali potrebujem doktorski naziv. Ne, doktorskega naziva ne potrebujem, če realno pogledam, mi bo študij prinesel tudi veliko preglavic, sem le mati dveh malih otrok, tu je še društvo in aktivnosti povezane z njim. Pa tudi finančno mi ne bo enostavno. Torej, zakaj....zakaj izgubljati čas za nekaj, v kar je potrebno veliko vložiti, čeprav tega ne potrebujem. Moj odgovor je, ker si to želim, ker želim narediti nekaj, kar bo koristno za ljudi, ki so se ali se še bodo znašli v duševni stiski, kot sem se jaz nekoč. Povsem jasno je, da se mora vsak sam izkopati iz svojega brezna, a lažje je, če ti nekdo namigne, kje je kakšna veja, ki se jo lahko oprimeš in dvigneš za korak više, k izhodu. Ne želim biti in ne morem biti rešiteljica, kot me nekateri poimenujejo lahko sem le veja, ki ponudi oporo. In naše društvo ima veliko vej...
Ko sem sama zbolela in ko mi je zdravnica povedala diagnozo - generalizirana anksiozna motnja - nisem vedela kaj to pomeni. Podala sem se raziskovati po spletu...na slovenskem sem našla bore malo razlag. Kot bibliotekarka sem se seveda takoj priključila na Cobiss in vtipkala ustrezne ključne besede. Skoraj nič, dve stari knjigi in nekaj strokovnih in znanstvenih člankov. Torej, ostale so mi le tuje spletne strani. Bilo jih je že skoraj preveč....in dobila sem informacije, ki sem jih potrebovala. Ko sem se podučila, tudi zdravnica me je, mi je bilo lažje, saj sem vedela kaj se dogaja z menoj in da nisem edina na tem svetu s takimi občutki.  Zakaj nisem imela možnosti brati v slovenskem jeziku? No...jaz res nisem imela te možnosti, vi pa jo boste imeli, kmalu upajmo. Moja dolgoletna želja da bi prevedli knjgo o anksioznosti iz zbirke za Telebane, se uresničuje. Ideja je bila všeč dr. Mojci Dernovšek in kaj kmalu sva govorili isti jezik. Velika zahvala za razumevanje naših potreb (ja, vem kaj si boste mislili...jasno, dobiček...) gre inštitutu Irio in Založbi Pasadena (hahh, predvsem Petru, ki potrpežljivo čaka, kdaj se bomo časovno uskladili in se sestali za dokončne dogovore). Ampak moram priznati, da ta projekt zahteva veliko energije. Iskanje donatorjev, dogovarjanja, njihove želje....joj.....komaj dohajam in shajam. Če kdo nima smisla za denar - razen kadar gre za porabo - sem to jaz. In sedaj sem padla v ta mlin. A jaz sem jim kar povedala, da sem zelena kot limona. Naj me vozijo sem ter tja, počasi se bom naučila in potem bom jaz njih... Ja, vržena sem bila v valove in plavam...včasih lažje včasih pa se komaj obdržim nad gladino. In ob takih trenutkih se zavem, kako dragoceni so prijatelji, sodelavci, ki mi stojijo ob strani. Brez njih bi moje ideje ostale v glavi ali na papirju...Hvala ker ste...z menoj in z mojimi, včasih malo "čudnimi" idejami.

In kako je z mojimi strahci? Vem, da vas zanima. Naj vas potolažim, še vedno sem lahko članica našega društva...


Maja

Komentar/ji:

vzroki strahov Vpisl/a: Jakopec Datum: 2008-12-02 11:33:31 Človek,ki jeZDRAV,saj pregovor pravi:ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU.Torej če z telesnimi organi,žlezami,možgani nekaj ni v redu,niso OK,to so torej fizične motnje,ko organi ne funkcionirajo dobro in vsled teh nepravilnosti in nepravilnega delovanja organov,trpi človeška duša,ima strahove,psihične motnje.Torej moramo najpreje odpraviti te anomalije,tj . vzroke vseh strahov in psihičnih motenj.Kaj pravite na TO*?

Go, go Maja !!! Vpisl/a: alexx Datum: 2008-09-10 18:48:40 Saj ni važno zakaj želiš študirati naprej. Važno je, da imaš željo. Ne dvomim, da ti bo uspelo.    Vse eno pa pazi na izgorelost. Hitro pride.    RTM

študentka Maja Vpisl/a: Aslan69 Datum: 2008-09-07 18:43:38 Bravo Maja...podpiram tvojo odločitev za študij. Nek klic je v nas, po znanju, po učenju, po delanju....ki je neizbežno povezan s tem, da bi radi to znanje prenesli na druge, pomoči potrebne in na vse naslednje rodove, da ne bodo tavali v temi, kot so nekateri žal morali.    Za knjigo itak "kapo dol" - vse spoštovanje.  Čudovita ideja in ker knjigo poznam, ji lahko rečem kar "obvezno čtivo" za vse anxiozneže. Mislim, da bo razprodana že v preprodaji.     Ne razmišljaj za nazaj koliko si zamudila...glede na to, koliko ti dogaja in kaj vse imaš v planu...vidim, da zreš predvsem naprej....prav je tako.    Te občudujem.

Samo registriranim uporabnikom je dovoljeno vpisati kometarje.
Prijavite se, ali se registrirajte.