Ljubljana - Po letih truda in zavzemanja za pravno ureditev razmer na področju duševnega zdravja smo Slovenci končno dočakali Zakon o duševnem zdravju. Veliko se jih sprašuje, kaj sprejetje zakona sploh pomeni za posameznike s težavami v duševnem zdravju in njihove najbližje.

Kakšne spremembe prinaša zakon in zakaj je tako pomemben tudi za strokovnjake, nevladne organizacije in za druge, ki delujejo na področju duševnega zdravja, smo povprašali Suzano Oreški iz društva Altra.

(Foto: sxc.hu)

»Vsebina Zakona o duševnem zdravju opredeljuje glavne izvajalce skrbi na področju zdravstvenega in socialnega varstva, določa in razmejuje njihove kompetence, pristojnosti in dolžnosti. Poleg tega vpeljuje in zagotavlja varstvo pravic ljudi s težavami v duševnem zdravju v vseh postopkih obravnave in zdravljenju. Pri tem upošteva primere neprostovoljne in prostovoljne hospitalizacije v nadzorovani ali skupnostni obravnavi ter tudi pri obravnavi in zdravljenju na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda,« pojasnjuje Suzana Oreški, ki je intenzivno spremljala neuspele poskuse sprejetja tega zakona v preteklih letih.

Kaj prinaša ljudem s težavami v duševnem zdravju?

»Zakon bo ljudem s težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem omogočal več participacije pri samem zdravljenju,« pravi Suzana Oreški. Zakon namreč predvideva seznanjanje o postopkih zdravljena, metodah dela, o medikamentozni terapiji idr., k čemur so obvezani tudi vsi psihiatri oz. strokovni delavci. »To ne bo prepuščeno osebnostni strukturi in zmožnostim empatije določenega strokovnjaka, ampak bo sestavni del postopka zdravljenja in sprejema človeka v nadzorovane, tj. varovane oblike obravnave.« Za varstvo pravic ljudi in uresničitev njenih interesov bo poskrbel zastopnik. »Zastopnik bo pri svojem delu lahko tudi sodeloval z zastopnikom bolnikovih pravic. Zaradi ustrezno predstavljenega poteka zdravljenja bodo ljudje s težavami in njihovi svojci deležni večje aktivne vloge, več soudeležbe in pravnih varovalk. Zaradi večjega nadzora bo manj možnosti za mogoče zlorabe ali kakršne koli nepravilnosti v samih postopkih sprejema v psihiatrično bolnišnico, nadzorovano obravnavo ali v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda.« Zakon ljudem s težavami v duševnem zdravju omogoča pravico do zastopnika in odvetnika ter načrtovano skrb po odpustu. Pozanimali smo se tudi, kakšna bo vloga zastopnika.

»Zastopnik bo deloval izključno v korist in za zaščito pravic, svoboščin in interesov ljudi, ki bodo v obravnavi na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda ali v nadzorovani obravnavi v skupnosti. Zastopnik bo ljudi poučil o pravicah, ki jih imajo med zgoraj naštetimi obravnavami, načini in možnostmi njihovega uveljavljanja, poleg tega pa bo podajal tudi konkretne usmeritve za uveljavljanje teh pravic in predlagal mogoče rešitve, svetoval in spoštoval želje človeka, če te zanj ne bodo škodljive,« razloži Suzana Oreški.

Zakon prinaša dobre novice tudi za svojce. »Svojci bodo prav tako manj obremenjeni, manj prepuščeni sami sebi in službam na tem področju. Zakon jasno opredeljuje vsebine dela, vloge in kompetence zdravstvenih, socialnih in pravnih služb. Te bodo zdaj zakonsko obvezane izvajati določene oblike pomoči in podpore v skupnosti, hkrati pa bodo zakonsko primorane medsebojno sodelovati. Da se pri sodelovanju ne bodo pojavljali zapleti ali prelaganja odgovornosti iz ene službe v drugo, bo ustrezno skrbel zakonsko postavljen koordinator skupnostne obravnave, ki bo usklajeval in na neki način nadziral izvajanje njihovih storitev s potrebami ljudi,« še pojasni.

Prispevek nevladnih organizacij

»Aktivnosti nevladnih organizacij na področju duševnega zdravja v skupnosti so v Sloveniji prisotne že dobrih dvajset let,« pojasnjuje vlogo nevladnih organizacij Suzana Oreški. »Smo začetnice inovativnih in skupnostih modelov pomoči, namenjenih ljudem s težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem. Smo prve, ki smo v prakso vpeljale zagovorništvo, stanovanjske skupine, dnevne centre, storitve informiranja, svetovanja in načrtovanja, koordiniranja in izvajanja podpore.« Poleg tega so se v društvu Altra preizkušali tudi v kriznih timih in kriznih centrih, ustanavljali klube, mobilne storitve ter veliko prispevali k javnemu ozaveščanju in destigmatizaciji norosti. »Smo torej praktične nosilke inovativnih in demokratičnih postopkov dela na tem področju. Zato se tudi ne gre čuditi, da smo se pri zavzemanju tega zakona vsi NVO na področju duševnega zdravja lepo in usklajeno povezali v neformalno telo, ki smo ga poimenovali Koordinacija NVO.« V sklopu tega telesa so predstavniki iz različnih organizacij skupaj z Odborom svojcev usklajeno sodelovali pri oblikovanju vsebinskih področij tega zakona. Skrbeli pa so tudi za javno informiranje in ozaveščanje prek medijev. »Za zakon smo se zavzemali predvsem zato, ker ščiti pravice ljudi s težavami v duševnem zdravju v postopkih obravnave in zdravljenju, vpeljuje metode in oblike dela, ki so veliko bliže skupnostnemu konceptu in vsemu temu, za kar si že vrsto let prizadevamo prek raznolikih programov in projektov,« konča.

Suzana Oreški - društvo ALTRA

Kaj bo prinesla prihodnost?

Suzana Oreški meni, da smo zakon nujno potrebovali. Poraja se nam vprašanje, kaj se bo z njim dogajalo v praksi. »Z njim smo dobili tudi zeleno luč za delo v Nacionalnem programu duševnega zdravja, ki nam bo omogočal natančnejšo operacionalizacijo vsebin dela na tem področju (preventiva, destigmatizacija, kurativa, edukacija itn.), pravi Suzana Oreški, ki ima na tem področju ogromno izkušenj, zato zanjo obstoječi zakon ne pomeni velike novosti in ne prinaša vzhičenja. Prilagojen je namreč obstoječemu stanju, hkrati pa je uvedel in opredelil nove vsebine in profile dela, razmejil kompetence med posameznimi službami in profili. Zakon v mrežo izvajalcev vključuje tudi nevladne organizacije, za kar so se te ves čas izrazito zavzemale. »Zelo mi je žal, da so koordinatorje skupnostne skrbi prenesli na centre za socialno delo. Ta oblika in metoda dela se je vrsto let pilila in preizkušala v praksi ravno v nevladnem sektorju. No, vsaj v društvu Altra smo jo izvajali za tiste posameznike, ki po odpustu iz bolnišnice niso imeli nikogar, ki bi za njih poskrbel, a so potrebovali dolgotrajno in načrtovano skrb. To se mi ne zdi prav,« iskreno meni. »Osebno bi mi bilo tudi bolj všeč, če bi šli korak naprej in si drznili vpeljati sistem skupnostne skrbi, ki bi vpeljal metode dela, znotraj katerih bi ocenili socialno varnost posameznika ter njegovo zdravstveno in duševno neravnovesje ter seveda na osnovi ugotovljenih potreb tudi dodelili sredstva, da bi jih lahko izvajali,« še pravi in dodaja, da se zaveda zahtevnosti operacionalizacije takšne ideje, saj bi posegala v obstoječi sistem socialnega in zdravstvenega varstva.

»Ne gre pozabiti še na nujno spremembo diskurza o duševnih stiskah na splošno, kar sodi v polje destigmatizacije in detabuizacije duševnega (ne)zdravja,« opozarja.

Skrb vzbujajoč se ji zdi pojav slengizacije psihiatričnega žargona v javnosti. »Izrazi, kot so psiho, manijak, shizo, depra, debil, pacient, invalid itn., so prisotni v vsakdanjem življenju in so prešli v vsesplošno uporabo. Opaziti jih je tudi v množičnih medijih, navadno takrat, ko želijo določena dejanja ali dogodke diskreditirati, opisati kot nenavadne, sporne, dvoumne, drugačne, težke itn. Uporaba (zloraba) psihiatričnega žargona je sporna, saj je dokazano diskriminatorna do ljudi, ki trpijo zaradi resnih težav v duševnem zdravju in ki so bili zaradi njih tudi diagnosticirani. Njihov namen je bolj ali manj negativen, torej žaliti, zasmehovati, biti nespoštljiv; tudi spominja na čase, ko so posameznike s težavami v duševnem zdravju videli kot zveri ali spake. Ti posamezniki namreč zaradi občasnih težav v duševnem zdravju prav nič v svojih potrebah, željah in v pričakovanjih, ki jih imajo v življenju, ne odstopajo od posameznikov, ki nikdar niso doživeli duševnega zloma. Tudi veliko svetovno znanih osebnosti je kljub težavam v duševnem zdravju lahko nadpovprečno ustvarjalnih in inovativnih na kakšnem področju njihovega življenja. Prispevajo k obogatitvi človeštva na kulturnem, umetniškem ali znanstvenem področju.«

Emi Malačič


Izvirna novica objavljena v prilogi Dnevnika "Moje zdravje" v ponedeljek, 25.08.2008

Članek in slike so last njihovih avtorjev in časopisa Dnevik.