 Komisarka za zdravje Androulla Vassiliou danes na konferenci na visoki ravni v Bruslju predstavlja Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje. To je prva konferenca, ki združuje ministre, strokovnjake, bolnike, zdravstvene delavce, raziskovalce in pomembne osebnosti ter druge zainteresirane strani, da bi se dogovorili o skupnih ukrepih za izboljšanje duševnega zdravja v Evropi. Pakt je poziv k vzpostavljanju dejavnega partnerstva. Zdravje, socialne in gospodarske koristi dobrega duševnega zdravja so pomembni za vse, treba pa je odpraviti tudi tabuje in stigmatizacijo, ki še vedno spremljajo duševne bolezni. Vsako leto približno 11 % Evropejcev zboli za katero od oblik duševne bolezni.
Takšne duševne motnje lahko vodijo do samomora; v EU vsakih 9 minut en človek naredi samomor. Da bi se spoprijeli s tem problemom in črpali iz skupne izkušnje, so se ministri in strokovnjaki iz cele Evrope zavezali, da bodo sodelovali in se osredotočili na pet področij: preprečevanje samomora in depresije, duševno zdravje mladih ter izobraževanje, duševno zdravje v delovnem okolju, duševno zdravje starejših ljudi ter boj proti stigmatizaciji in socialni izključenosti.  Evropska komisarka za zdravje Androulla Vassiliou je povedala: „Danes smo se združili, da skupaj spregovorimo o uničujočih učinkih duševnih bolezni v naši družbi. Pakt simbolizira odločnost, s katero bomo v Evropi sprejeli izziv in izvedli ukrepe na različnih področjih v okviru naših odgovornosti ter v zdravstvenem, izobraževalnem in poklicnem sektorju. Sodelovati moramo, ker duševno zdravje zadeva nas vse."
Poziv k vzpostavljanju dejavnega partnerstva – Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje Pakt je poziv k vzpostavljanju dejavnega partnerstva. Izvajati ga je začela Evropska komisija v okviru slovenskega predsedovanja in v sodelovanju z Regionalnim uradom za Evropo Svetovne zdravstvene organizacije. Pakt prepoznava izzive v zvezi z duševnim zdravjem in predlaga združevanje znanja iz cele EU, da se razvijejo skupno podprta priporočila za ukrepe na petih ključnih področjih: - preprečevanje samomora in depresije,
- duševno zdravje mladih ter izobraževanje,
- duševno zdravje v delovnem okolju,
- duševno zdravje starejših ljudi,
- boj proti stigmatizaciji in socialni izključenosti.
Oblikovanih je bilo pet dokumentov o soglasju v sodelovanju z nacionalnimi ministrstvi, izvajalci dejavnosti in raziskovalci iz različnih sektorjev. Ti izpostavljajo najbolj aktualne podatke in politike ter najsodobnejše teme in nameravajo podpreti izvajanje pakta in vrsto tematskih konferenc, ki so načrtovane v naslednjih dveh do treh letih. Raznolikost Evrope – dobra praksa lahko navdihuje Politike in ukrepi v zvezi z duševnim zdravjem v državah EU se med seboj razlikujejo. Na primer, stopnja samomorov je v nekaterih državah članicah med najvišjimi na svetu, v drugih državah članicah pa med najnižjimi. Razlikujejo se za faktor 12. Odzivi vlad, nevladnih akterjev, kot so skupine bolnikov, in podjetij kažejo na specifične potrebe, podpirajo in spodbujajo pa lahko tudi prizadevanja drugih. Duševno zdravje v Evropi – dejstva Depresija je ena izmed najbolj pogostih in najbolj resnih duševnih motenj. Podatki iz zahodnih in južnih držav članic EU kažejo, da so hujše oblike depresije prisotne pri 9 % odraslih moških in 17 % odraslih žensk v EU. Vpliv na kakovost življenja se lahko enači s kakovostjo življenja s hudo telesno boleznijo, npr. hudo možgansko kapjo. Samomor je glavni vzrok za prezgodnjo smrt v Evropi, zaradi katerega je leta 2006 v EU umrlo 58 000 ljudi. Tako je prehitel prometne nesreče, v katerih je istega leta umrlo 50 000 ljudi. 90 % samomorov je povezanih z duševnimi motnjami. Gospodarski stroški, povezani z depresijami v EU, so bili leta 2004 ocenjeni na 235 EUR na prebivalca ali 118 milijard EUR v EU-25 in državah Efte. Neposredni stroški zdravstvenih sistemov v državah članicah so visoki in predstavljajo vedno večje izzive, vendar večina stroškov v EU, t.j. 65 %, nastane zunaj zdravstvenega sektorja, zlasti zaradi odsotnosti z dela, nezmožnosti za delo in zgodnje upokojitve. Približno 50 % duševnih motenj nastane že v najstniških letih, zato morajo biti organizacije, ki se ukvarjajo z mladimi, usposobljene, da prepoznajo simptome in se nanje hitro odzovejo. Naša starajoča se družba potrebuje načrt za obvladovanje vedno večjega števila duševnih bolezni pri starejši populaciji, ki so povezane s starostjo, npr. demenco, ali depresijo zaradi šibkejše družbene podpore. Ozadje Konferenca in pakt sta nadaljevanje posvetovanja o Zeleni knjigi o duševnem zdravju, ki jo je Komisija predstavila jeseni 2005. Več kot 230 pisnih prispevkov, vključno z resolucijo Evropskega parlamenta in številnimi posvetovalnimi sestanki, kaže na veliko podporo povečanemu prizadevanju EU, da bi izboljšala prepoznavnost in poudarila pomembnost duševnega zdravja ter ustvarila priložnosti za izmenjavo in sodelovanje pri reševanju skupnih izzivov v zvezi z duševnim zdravjem. Spletna stran konference o duševnem zdravju in povezava na pakt ter dokumente o soglasju. Vir |
