Vprašanje

In to resnično ne pelje več nikamor. Osebna zdravnica mi je predlagala menjavo antidepresiva, saj me to že resno uničuje. Sploh ne gre nikamor več naprej (sem že sprobala fitnes, aerobiko, savno, tek...ma vse).

Rada bi dobila še vaše mnenje, saj imam psihiatra šele konec maja, jaz bi pa rada čimprej razčistila to zadevo. Ali mislite, da bi bilo ustrezno menjati antidepresiv? Asentro za katerega? Me je strah, da bo osebna zdravnica kaj zašuštrala.
Najlepša hvala in lep pozdrav

Odgovor

Pozdravljeni,
velika sprememba telesne teže je lahko zelo resna težava, saj poleg videza in zdravja lahko prizadene tudi samozavest. še posebno, če ste poskusili s telesno dejavnostjo in spremembo prehrane, pa ni pomagalo, je vredno razmisliti o zamenjavi antidepresiva. Antidepresivi ne delujejo na vse posameznike enako, zato je potrebno najti za vas najustreznejšega. Izbira dobrih zdravil je velika. Posvetujte se s svojim psihiatrom, da boste izbrali za vas bolj ustreznega.

Morda bi prišla v poštev Cymbalta, ki je nov zelo dober antidepresiv, ki ne povišuje apetita.

Lepe pozdrave, Marjeta Blinc

Vprašanje

Lep pozdrav!
Imam zdravstvene težave in sicer začelo se je lani marca 2005. Bil sem zelo utrujen, to sem nekako premagoval. Junija pa se mi je začel pravi pekel, napadla me je huda tesnoba, ki ni popustila 4 tedne. V teh tednih sem bil omotičen kot najhuje pijan, ker nisem nič spal. šel sem k zdravniku, ta pa me je poslal do psihiatrinje, ki mi je postavila diagnozo depresija. Dobil sem Salipax tablete, jemal sem jih 3 mesce do januarja 2006. Izboljšanja ni bilo. Tesnoba je popustila sama od sebe, jaz pa imam prisotno še kar hudo omotičnost, ki je nastopila v času jemanja zdravila in danes po 3 mescih nejemanja zdravila imam še vedno to omotičnost, ki me zelo uničuje. Bi mi lahko povedali kaj več o tej težavi? Hvala

Odgovor

Pozdravljeni,
omotičnost je zelo splošen simptom in bi morala izvedeti malo več, da bi lahko to bolje opredelila. Iz vašega pisanja povzemam, da ste dobili antidepresiv, kar je bilo ustrezno. Zelo pomembno ob tem pa bi bilo, da bi se stanje spremljalo in da bi se imeli možnost pogovoriti s svojim psihiatrom o svojem počutju. Pri depresivnih in anksioznih stanjih ne moremo vsega vedno doseči z zdravili, saj na počutje vpliva še toliko drugih psiholoških in socialnih dejavnikov.

Poiščite si pogovor.

Lepe pozdrave, Marjeta Blinc

Vprašanje

Spoštovani!
Sploh ne vem kje naj začnem. Ozko gledano imam 2 problema, ki pa sta zagotovo povezana in pogojena z mnogimi manjšimi. Prvi problem je v mojem odnosu do same sebe. Ko si postavim vprašanje kdo sem in kakšna sem, ne najdem odgovora. Ne poznam več niti ene svoje lastnosti in občutka do same sebe. Ne poznam se več in niti sovražim se ne več. Precej sem razmišljala o tem. še pred enim, dvema letoma sem bila zelo srečna, ponosna in zadovoljna tudi z vsako svojo napako, saj sem bila srečna zaradi svoje poti in trenutka v katerem se nahajam. Obiskovala sem glasbeno gimnazijo in igrala klavir - verjetno so bili trenutki, ko sem igrala klavir eni mojih najsrečnejših, trenutki v katerih sem čutila največji »osebnostni mir«. V 4. letnku pa sem kar naenkrat dobila bolečine v rokah, ki postale tako hude, da nisem mogla več igrati - bila sem pri številnih specialistih, zdravilcih, psihologu...100 diagnoz, nobene rešitve. Nehala sem. Namesto predmeta glasba na maturi sem si izbrala nemščino, dobro opravila maturo in se vpisala na Pravno fakulteto (pravo sem si že prej želela študirati vzporedno z glasbo in tako ni moja alternativna izbira). Prvi letnik sem zelo uspešno opravila se vključila v mnogo obštudijskih dejavnosti in pozitivno izstopala. Tudi 2. letnik je bil uspešen. Ostal mi je en izpit iz 1. letnika - rimsko pravo, brez katerega pa se nisem mogla vpisat v 3. letnik. Tako letnik ponavljam (zamrznila se mi je tudi Zoisova štupendija). Naj dodam, da sta moji lastnosti tudi anksioznost in perfekcionizem in da sem vedno želela in sem bila na vseh področjih med najboljšimi. Zdaj pa se ne znajdem več. Kregam se z vsemi, vsi mi grejo na živce, »težim« fantu (drugi problem), ponoči  jokam v postelji, ker sem razočarana in žalostna. Izpita še zdaj nisem šla niti delat. Preprosto me je strah, da nisem sposobna narediti izpita in da bom zgubila še to, kot sem klavir.

Drugi problem: svojega fanta (skupaj sva ze 3. leta, poznava pa se 8 let) nenehno poskušam nadzorovati, sem ljubosumna, skozi mislim, da me vara, čeprav nekje pri sebi vem, da me ne. Težim mu z vprašanji glede skoraj vsakega njegovega dejanja. Rada ga imam in zelo se ujameva. Pri svoji prvi zvezi sem imela fanta dve leti in pol. Zalotila sem ga s svojo najboljšo prijateljico. To sem mu čez čas odpustila. Od takrat naprej sem mu skozi gnjavila in ga zasliševala. Čez dve leti in pol pa me je ponovno prevaral na maturitetnem izletu. To sem v dveh mesecih uspela izžeti iz njega, da mi je po koščkih vse povedal. Svojega zdajšnjega fanta poskušam nenehno nadzorovati, ga zaslišujem, omejujem, težim... Rada ga imam in po eni strani zaupam njegovi ljubezni in intelektu, da vem, da me ne vara. Ampak včasih kar naenkrat dobim napad ljubosumja in mu začnem težiti. Ko mi že stokrat vse razloži in mu zopet povem vse standardne očitke, se pomirim. Ampak to se znova in znova ponavlja... Moti me, ko se mu punce ceneno ponujajo celo pred mano in ga osvajajo. Vendar na to ne odreagira - vem, da je celo dovolj samozavesten, da ne rabi take pozornosti za obstoj svojega ega. Pa kljub temu se vedno znova in znova spravljam nanj.
Trenutno res ne vidim izhoda iz »obeh problemov«. Prosim pokažite mi vsaj smer v katero naj grem, odskočno desko. Po navadi sama sebi dobro pomagam, se zavedam same sebe in se imam rada. Trenutno se pa ne najdem in ne najdem izhoda - hodim v krogu, ki se pomika vedno globje.

Že vnaprej hvala!
Lep pozdrav

Odgovor

Pozdravljeni,
očitno ste uspešni in kot sami pravite zahtevni do sebe. Težave imate na čustvenem področju. Ljubosumje, pomanjkanje zaupanja in samozaupanja. Morda bi vam pri reševanju teh problemov pomagala psihoterapevtska skupina. Vsekakor je dobro, da se lotite reševanja teh težav, saj se vam bodo sicer po vsej verjetnosti pomnožile.

Pomembne čustvene odnose je potrebno negovati. Neumestno ljubosumje lahko deluje zelo razdiralno in posledično še bolj načne vašo samozavest glede odnosov.

Le pogumno, tudi take težave so rešljive, če to želite.

Pozdrave, Marjeta Blinc