 MEDIJSKA NOROST: MEDIJSKE REPREZENTACIJE DUŠEVNIH BOLNIKOV
Avtorica: Romana Pahor
Spodaj objavljamo diplomo z zgornjim naslovom avtorice Romane Pahor, ker menimo, da je delo zanimivo za širšo javnost.
Ljubljana 2007
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Romana Pahor
Mentorica: doc. dr. Bašić Hrvatin Sandra
Somentorica: red. prof. dr. Zaviršek Darja
MEDIJSKA NOROST: MEDIJSKE REPREZENTACIJE DUŠEVNIH BOLNIKOV
Diplomsko delo
Ljubljana 2007
Hvala vsem, ki ste kakor koli prispevali k nastanku pričujočega dela, in s tem k mojemu vstopu v »odrasli svet«. Hvala, ker ste mi dali mir, ko sem ga potrebovala, in me priganjali, ko sem izumljala »toplo vodo«.
Posebno zahvalo bi namenila družini, ki me je podpirala vsa leta študija in odraščanja. Hvala sestri Timiji, ki mi je z besedami »Romana, naj bo besedam ozko, a mislim prostrano« vedno znova pomagala usmerjati tok ustvarjalnih misli.
Posebna zahvala gre tudi dr. Zoranu Milivojeviću, ki je verjel, da bom nekoč odrasla, in meni osebno, da sem tudi tokrat svojo odločitev speljala do konca.
Zahvaljujem se tudi mentorici in somentorici, ki sta sprejeli tematiko diplomskega dela in mi s svojim znanjem in napotki pomagali predelati problematiko pričujočega dela.
MEDIJSKA NOROST:MEDIJSKE REPREZENTACIJE DUŠEVNIH BOLNIKOV
Pri razumevanju, označevanju in upodabljanju oseb s težavami v duševnem zdravju kot duševnih bolnikov se pojavljajo številni problemi: stigmatizacija in diskriminacija, nenatančni opisi duševnih motenj, napačna raba psihiatričnih pojmov, poudarjanje bolezni in motenj namesto osebe, pogosta uporaba slenga in komične upodobitve oseb s težavami v duševnem zdravju. Te osebe so na podlagi družbeno-zgodovinskega konteksta v medijih prikazane kot bistveno drugačne od drugih in kot nevarne ter nasilne. S pomočjo predstavitve družbeno-zgodovinskega konteksta in razlogov prikazovanja oseb s težavami v duševnem zdravju kot norcev in duševnih bolnikov, ugotavljam, da je duševni bolnik tako medijski konstrukt kot medijski produkt in da medijske reprezentacije vplivajo na odnos do oseb s težavami v duševnem zdravju. K natančnejšim in pozitivnejšim medijskim reprezentacijam oseb s težavami v duševnem zdravju in s tem k boljšemu odnosu do njih bi lahko pripomogli tako ustvarjalci medijskih vsebin kot tudi organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko oseb s težavami v duševnem zdravju.
Ključne besede: duševni bolnik, duševna motnja, stigma, medijske reprezentacije.
MEDIA MADNESS: MEDIA REPRESENTATIONS OF THE MENTALLY ILL
Understanding, significations and representations of people with difficulties in mental health as mentally ill patients present following problems: stigmatisation and discrimination of people with difficulties in mental health, inaccurate depictions of mental disorders, inaccurate use of psychiatric labels, emphasizing the disease instead of the person, frequent use of slang language in refering to people with difficulties in mental health and comic representations of them. The media present people with difficulties in mental health as fundamentally different from others as well as dangerous and violent on the basis of social and historical background, which leads me to ascertain, that mentally ill patient presented in the media is only a concept and a product created by the media. Media representations have influence on the attitude toward people with difficulties in mental health and only the media and organisations for people with difficulties in mental health together can achieve more accurate and positive representations of people with difficulties in mental helath and better attitudes toward them.
Key words: mentally ill patient, mental disorder, stigma, media representations.
UVOD
V pričujočem diplomskem delu bom v tematskih sklopih obdelala problematiko medijskih reprezentacij oseb s težavami v duševnem zdravju. Za to temo sem se odločila zaradi osebnega zanimanja za omenjeno problematiko in na podlagi spremljanja medijskih vsebin ter prebiranja literature na to temo, pri čemer sem ugotavljala, ali se ta tematika pojavlja v medijih, na kakšen način se pojavlja in kako so predstavljene osebe s težavami v duševnem zdravju. Poleg tega sem se spraševala, ali medijske reprezentacije vplivajo tudi na odnos do tistega, ki je v njih predstavljen, in kako se ta odnos udejanja v realnosti.
Iz množice možnih poimenovanj posameznika, ki se sooča z duševno boleznijo, motnjo ali stisko, sem se odločila, da te osebe v svojem delu poimenujem osebe s težavami v duševnem zdravju, saj je tako poimenovanje pozitivno, spoštljivo do osebe, na katero se nanaša, in daje poudarek na osebo samo, in ne na težave, s katerimi se sooča. To poimenovanje se nanaša tako na opredelitev duševnega zdravja Svetovne zdravstvene organizacije, kar bomo videli v poglavju o duševnem zdravju, kot na realne primere oseb s težavami v duševnem zdravju, ki sem jih našla v navedeni literaturi. Zaradi mnogih različnih opredeljevanj subjekta preučevanja v različnih zgodovinskih obdobjih, kot na primer norca, duševnega bolnika, osebe z duševno boleznijo ali motnjo in osebe s težavami v duševnem zdravju, in zaradi tega, ker avtorji izbrane literature, glede na različne poglede na to problematiko, različno poimenujejo osebe s težavami v duševnem zdravju, sem mnenja, da sedanje družbeno in medijsko stanje na področju duševnega zdravja zahteva novo korektno poimenovanje posameznikov, ki se srečujejo tako z duševnimi težavami kot družbenimi problemi, ki izhajajo iz teh težav. S prikazom razvoja osebe s težavami v duševnim zdravju skozi različna poimenovanja, s katerimi se proizvaja vednost o duševnih boleznih in znanost psihiatrije, bom predstavila norca in duševnega bolnika kot sredstvo vzpostavljanja in zagotavljanja družbenega reda in hierarhije ter sredstvo utrjevanja moči »normalnih«. Kot »normalne« bom v svojem delu označila tiste osebe, ki ustrezajo družbeno konstruirani »normalnosti«, torej tistim obnašanjem in vrednotam, ki jih družba razume in sprejema kot »normalne«.
V pričujočem delu bom opredelila nekatere definicije duševnih bolezni in motenj, saj prav duševne bolezni in motnje opredeljujejo osebo s težavami v duševnem zdravju in vodijo njeno življenje skozi stigmatizirajočo družbo. Iz netočnega in napačnega predstavljanja duševnih bolezni in motenj izhaja tudi netočno in napačno medijsko predstavljanje oseb s težavami v duševnem zdravju. Za označitev duševnih bolezni, stisk, motenj in težav bom uporabljala izraz duševne motnje. Izraz duševne bolezni bom uporabljala izključno v kontekstu zgodovinskega, torej religioznega in preteklega družbenega opisa bolezni, ko so duševne motnje bile sprejete kot bolezni, in pa v okviru medijskega poročanja o njih, saj jih mediji pogostokrat predstavljajo zgolj kot bolezni. V primeru navajanja del različnih avtorjev bom duševno motnjo navedla oziroma prevedla, kot jo je navedel avtor.
Ker menim, da se oseba s težavami v duševnem zdravju poleg duševne motnje sooča tudi z »družbenimi motnjami«, ki so pogostokrat lahko bolj težavne kot duševna motnja sama, bom predstavila tudi te motnje. Duševna motnja je motnja zdravstvene narave, stigma, s katero se sooča posameznik s težavami v duševnem zdravju, pa je po mojem mnenju motnja družbene narave. Iz stigme sledijo številne druge »družbene motnje«, ki opredeljujejo osebo s težavami v duševnem zdravju, kot na primer stereotipi, predsodki in diskriminacije. Duševna motnja kot zgodovinski, družbeni in medijski konstrukt torej ne nastaja zgolj v telesu človeka, ampak tudi zunaj njega, skozi oči tistega, ki ga označuje s stigmo drugega, drugačnega, čudnega, bolnega, nenormalnega, nevarnega, nasilnega ali nepredvidljivega. V diplomski nalogi bom predstavila svoje mnenje, da stigma, s katero se soočajo osebe s težavami v duševnem zdravju, izhaja iz družbeno ustvarjenih razlik med zaželenimi in nezaželenimi človeškimi značilnostmi, s katerimi družba že stoletja ohranja red in nadzor nad svojimi člani.
Poleg stigme se ljudje s težavami v duševnem zdravju soočajo tudi z negativnimi medijskimi reprezentacijami, ki jih bom predstavila v poglavju o medijskih reprezentacijah duševnih bolnikov. Za razumevanje medijskih reprezentacij bom najprej predstavila pojme, povezane z medijskimi reprezentacijami, in s pomočjo teh pojmov utemeljila nastanek in pomen medijskih reprezentacij. S pomočjo literature in v njej omenjenih raziskav bom predstavila, kako mediji upodabljajo predvsem negativne podobe in stereotipe oseb s težavami v duševnem zdravju, kako so ljudje s težavami v duševnem zdravju prikazani kot posebna vrsta in kot izrazito poseben razred ljudi, ki jih primarno, če ne že izključno, označuje motnja, za katero trpijo. Portretiranje ljudi s težavami v duševnem zdravju kot duševnih bolnikov, shizofrenikov in psihičev po mojem mnenju spodbuja ljudi k temu, da jih kot take tudi vidijo, da jih torej vidijo le v smislu njihove drugačnosti, saj je pri takem portretiranju poudarjena bolezen in ne človek. Ker menim, da je ideja, da so ljudje s težavami v duševnem zdravju po videzu in obnašanju bistveno drugačni od ostalih ljudi, in poleg tega tudi nevarni in nasilni, v množičnih medijih zelo prisotna in dobro usidrana, bom v poglavju o medijskih reprezentacijah duševnih bolnikov predstavila tipičnega medijskega predstavnika osebe s težavami v duševnem zdravju oziroma duševnega bolnika, kot ga imenujejo mediji. Predstavila bom tudi netočne in družbeno-zgodovinsko konstruirane medijske reprezentacije duševnih bolnikov in duševnih bolezni, različne motive in razloge za enoznačno upodabljanje oseb s težavami v duševnem zdravju kot duševnih bolnikov, ki so drugačni, nevarni, nasilni in nepredvidljivi. Poleg tega bom ugotavljala, ali medijske upodobitve vplivajo na odnos javnosti do oseb s težavami v duševnem zdravju in kakšen je ta vpliv. Ker je problematika duševnih motenj in oseb s težavami v duševnem zdravju vpeta v širši zgodovinski, družbeni in kulturni kontekst, ki pa ga medijske reprezentacije ne upodabljajo in ne razlagajo, duševni bolnik postane medijski konstrukt in medijski produkt, kar bomo spoznali v nadaljevanju. Medijske reprezentacije osebo s težavami v duševnem zdravju namreč vzamejo iz širšega konteksta in jo predstavijo kot duševnega bolnika, ki ima določene lastnosti in se obnaša na določen način.
Medijske reprezentacije pogostokrat sledijo starim družbeno-zgodovinskim konceptom duševnih motenj in oseb s težavami v duševnem zdravju. Pojmovanja bolezni in zdravja so v tem desetletju dobila nove komponente in nove pomene, katerim bi morale slediti tudi medijske reprezentacije oseb s težavami v duševnem zdravju. Zato bom v zadnjih dveh poglavjih v priročniku zajela osnovna vodila za medijsko poročanje o osebah s težavami v duševnem zdravju in osnovna vodila za posredovanje teh informacij s strani oseb s težavami v duševnem zdravju in organizacij, ki se s tem ukvarjajo. Poleg tega bom predlagala osnutke medijskih oglasov, ki bi po mojem mnenju lahko prispevali k pozitivnejšim in bolj realnim medijskim reprezentacijam oseb s težavami v duševnem zdravju.
 | S klikom na ikono na desni strani si lahko ogledate ali prenesete na svoj računalnik Diplomo v celoti. Za branje dokumenta potrebujete Adobe PDF bralnik/prikazovalnik različice 7.0 ali večje. Dokumet je zaščiten pred spreminjanjem, tiskanjem in kopiranjem besedila. Omogočeno je le branje dokumenta. | 
| Če bralnika, prikazovalnika za Adobe PDF dokumente nimate, si ga lahko prenesete in instalirate na svoj računalnik s spletnega mesta podjetja Adobe. Deluje tudi kot prikazovalnik dokumentov PDF znotraj vašega spletnega brskalnika. Bralnik je vsem na razpolago popolnoma zastonj. |
|
