|
 WELLBUTRIN XR (bupropionijev hidroklorid)
Pripravil: prof. Andrej Marušič
psihiater in psiholog, nacionalni koordinator za duševno zdravje pri SZO
Depresijo ali bolje depresivno motnjo tvori cela paleta znakov in simptomov od izrazito individualnih telesnih in psiholoških sprememb pa vse do sprememb posameznikove povezanosti z družbo. Oseba z depresivno motnjo jih občuti kot hudo breme, breme pa obstaja tudi za njegove oziroma njene najbližje. Govorimo lahko tudi o bremenu bolezni kot posledicah, ki jih občuti širše družbeno okolje. Zaradi utrujenosti, znižane samozavesti, neodločenosti in vpada komunikativnosti se namreč zmanjša tudi učinkovitost na delovnem mestu.
Čeprav govorimo o dejavnikih tveganja za razvoj depresivne motnje in o skupinah ljudi, kjer je depresivna motnja pogostejša, velja, da za depresivno motnjo lahko zboli večina ljudi, tako starejši kot mlajši, tako ženske kot moški. Za depresivno motnjo bo vsaj enkrat v svojem življenju zbolela vsaj šestina prebivalcev, ta trenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami. Ker je pogostost depresije kot najpogostejše duševne motnje med vsemi boleznimi v najbolj strmem porastu, se bo ekonomsko breme zaradi depresije predvidoma v prihodnosti še povečevalo.
 Bupropion (Wellbutrin, Zyban, Budeprion and Buproban)
Zaradi bremena in naraščujoče pogostosti po eni strani in spregledanosti ter nepravilnega zdravljenja depresije na drugi strani je pomembno, da se družba ob vsakem možnem koraku (na vsakem relevantnem resorju - zdravstvo, šolstvo, delo in družina, ... - in znotraj vsake relevantne discipline, denimo medicina, psihologija, socialno delo, ...) potrudi izboljšati razmere na področju prepoznavanja in zdravljenja te motnje.
Etiološko je depresija motnja v delovanju možganov na ravni nevrotransmiterjev. Gre za nesinhrono delovanje nevrotransmiterjev, med katerimi velja izpostaviti serotonin, noradrenalin in dopamin. Vsa obstoječa zdravila za zdravljenje depresije (antidepresivi) so usmerjena v izboljšanje nevrotransmiterskega prenosa, večinoma prek povečanja koncentracije nevrotransmiterjev v sami sinaptični špranji. Izpostaviti velja, da so antidepresivna bolj učinkovita kot nekatera druga znana in v družbi brez zadrege sprejeta zdravila, denimo zdravila za zniževanje visokega krvnega tlaka.
Zdravila iz skupine antidepresivov lahko delimo na take, ki delujejo hkrati na več transporterjev, in tiste bolj specifične, ki delujejo le na posamezen transporterski sistem, temu primerno jih poimenujemo serotonergični, noradrenergični in dopaminergični antidepresivi. Tipičen predstavnik antidepresivov so selektivni (specifični) zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), ki se v praksi zelo veliko uporabljajo. Ker ima depresija množico različnih simptomov, ki niso vedno vsi enako izraženi pri vsakem bolniku, pa je potrebno izbor antidepresiva prilagoditi klinični sliki. In tukaj smo soočeni z zagato, saj je v primerjavi s skupino zaviralcev ponovnega privzema serotonina zdravil, ki bi specifično delovala le na noradrenalinski ali dopaminski sistem, mnogo manj.
V Sloveniji je registriran le reboksetin, ki deluje zlasti na noradrenalinski sistem (SNRI). V zadnjih letih je vedno večji poudarek na nekaterih antidepresivnih zdravilih, ki specifično delujejo na dva nevrotransmiterska sistema, taki zdravili sta venlafaksin in duloksetin, ki delujeta na serotoninski in noradrenalinski sistem (SSNRI). Žal se ta zdravila lahko predpisujejo le znotraj sekundarnega zdravstva, navadno s strani psihiatrov ali nevrologov, kar je neustrezno, saj se glavnina oseb z depresivno motnjo najprej oglasi pri splošnem ali družinskem zdravniku, ki depresijo ustrezno in kompetentno zdravijo in pozdravijo, a žal so pri izboru zdravila precej omejeni, če ne gre za čisto serotonergično depresijo.
Zagotovo pa doslej v Sloveniji še ni bilo registriranega zdravila za zdravljenje depresije, ki bi delovalo le na noradrenalinski in dopaminski sistem. V svetu je takšno zdravilo (bupropion) v uporabi in dokazano učinkovito že več kot 15 let. Bupropion se uporablja za zdravljenje globoke depresije, kar je bilo dokazano s številnimi dvojno slepimi, s placebom kontroliranimi kliničnimi poskusi, tako na hospitaliziranih kot ambulantnih bolnikih. V primerjalnih raziskavah se je bupropion pokazal kot primerljivo učinkovit glede na druga antidepresivna zdravila. Klinična praksa je pokazala učinek bupropiona tudi na tesnobnost, ki je pogosto pridružena depresiji. Prav tako je dokazana tudi dolgoročna učinkovitost bupropiona pri preprečevanju ponovitve depresije.
Obstajajo obsežne klinične izkušnje z uporabo bupropiona, ki so pokazale, da je zdravilo varno in dokaj dobro prenosljivo. Od neželenih učinkov se je le pogostnost suhih ust, slabosti in nespečnosti statistično razlikovala od placeba. Pomembno je, da je bila pojavnost spolnih motenj pri bupropionu najnižja med novejšimi antidepresivi.
Bupropion, zlasti v obliki tablet s prirejenim sproščanjem pod imenom Wellbutrin XL, ima pomembne prednosti pred obstoječimi antidepresivnimi zdravili in bo bistveno obogatil ponudbo antidepresivov na slovenskem tržišču. Je dokazano klinično učinkovit tudi pri hudi depresiji, njegova učinkovitost se s časom ne zmanjšuje, ob tem je dokaj dobro prenosljiv in varen.
Njegove značilnosti ga ne postavljajo v drugo vrsto, pač pa ob bok vsem doslej poznanim antidepresivom. Z njim vsi, ki zdravimo depresijo (ne le psihiatri, tudi splošni in družinski zdravniki ter drugi) veliko pridobimo, saj je ponudba antidepresivov v Sloveniji pomembno obogatena. Nobenega razloga ni, da bi bupropion bil predpisovan samo s strani psihiatrov, saj se je izbor prvega antidepresiva v Sloveniji že v največji možni meri premestil na ramena splošnih in družinskih zdravnikov. Bupropion je antidepresiv, ki se ga ne sme predpisovati le pri rezistentnih depresijah, pač pa v enaki meri kot vse druge specifične (denimo SSRI ali SNRI) in tiste z manj specifičnim delovanjem (denimo SSNRI), pač v odvisnosti od klinične slike oseb z depresivno motnjo, ki obišče zdravstveni sistem na nivoju primarnega ali sekundarnega zdravstva.
Predlagam uvrstitev bupropiona med antidepresive, ki se lahko predpisujejo tudi znotraj primarnega zdravstva, kar pomeni s strani splošnih in družinskih zdravnikov.O.P. uredništva:
Na prošnjo Društva DAM nam je dr. Andrej Marušič poslal Expertno mnenje. |
