Vpliv obiskovanja skupinske psihoterapije na subjektivno percepcijo socialne opore pri študentih z depresijo

Avtorica: Tanja Metličar

Objavljamo diplomo z zgornjim naslovom avtorice Tanje Metličar, ki je tudi naša članica, ker menimo, da je delo zanimivo za širšo javnost. Zanimivo je tudi zato, ker je depresijo prebolela tudi sama. Sedaj pa je svojo akademsko pot zaključila z diplomo, ki zadeva tudi njeno težko izkušnjo in je to obenem velik dosežek. Sama je o svoji diplomski nalogi povedala naslednje: "Gre pa za konkretno analizo intervjujejv s 3-mi študenti in o vlogi socialne opore (predvsem družine in prijateljev) v celotnem procesu zdravljenja depresije. Želim, da še kdo to prebere in da mu mogoče tudi kaj pomaga. Ker če bi napisala nalogo samo zase, potem ta ne bi bila kaj dosti vredna." 

Ljubljana 2007
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

TANJA METLIČAR
mentorica: doc. dr. Brina Malnar

diplomsko delo


Diplomsko delo se ukvarja z depresijo kot najpogostejšo duševno motnjo, saj za njo oboleva več kot 120 milijonov ljudi po celem svetu. Pomembni razlogi so v visokih družbenih pričakovanjih, ki od posameznika zahtevajo veliko psihološko prožnost za uspešno prilagoditev spreminjajočim se okoliščinam. Neuspeh povzroča nezadovoljstvo s seboj, z odnosi ter socialnim okoljem in poslabšanje duševnega zdravja kot enega pomembnih elementov kakovosti življenja. V nalogi sem odprla problem duševnega zdravja in njegov pomen pri subjektivnem vrednotenju posameznikovega življenja, nato pa sem pozornost posvetila egocentričnim socialnim omrežjem. Zadovoljujoči družinski in prijateljski odnosi so za večino ljudi najpomembnejši vir socialne opore in pozitivne samopodobe, njihov pomen v posameznikovem življenju pa je najbolj izrazit v kriznih in prehodnih obdobjih. Eno izmed takih obdobij so tudi visoko kompetitivna študijska leta. Na podlagi globinskih intervjujev s tremi pripadniki študentske populacije, ki so se z namenom zdravljenja depresije odločili obiskovati skupinsko psihoterapijo v Zdravstvenem domu za študente v Ljubljani, sem ugotovila, da ima študent z depresijo izredno nekakovostne medosebne odnose in je pogosto socialno izoliran. Obiskovanje skupinske psihoterapije pozitivno vpliva na kakovost medosebnih odnosov ter s tem posredno krepi omrežja socialne opore posameznika.

Ključne besede: duševno zdravje, kakovost življenja, socialna opora, osebna identiteta, depresija.


The effects of group psychoterapy on the subjective perception of social support in students with depression                

The diploma discusses depression as the most common mental disorder in the world with over 120 million people suffering from it. High social expectations are important factors that demand high psychological flexibility of the individual in order to adjust to the changing environment. Failure in succeeding so results in dissatisfaction with self, personal relations and social world as well as in deterioration of mental health as one of the important elements of quality of life. In this paper I opened the problem of mental health and its meaning in the subjective perceptions of one's life. Then I approached egocentric social networks. Satisfactory familiar and friendly relationships are one of the most important sources of social support and positive self-image. Their importance is most visible in times of crisis and transitory life phases. Student years are one of such periods. On the basis of face-to-face interviews of three students that chose group psychotherapy in the Students' health center in Ljubljana as a way to beat depression I discovered that they used to nurture bad quality relationships and were socially isolated. Group psychotherapy positively affects the quality of interpersonal relations and thus indirectly makes social support networks stronger.

Key words: mental health, quality of life, social support, pesonal identity, depression.

KAZALO

1. UVOD    5

2. DUŠEVNO ZDRAVJE    7
2.1  Konceptualizacija duševnega zdravja    9

3. KAKOVOST ŽIVLJENJA    12
3.1 Kaj je kakovost življenja?    12
3.2 Zadovoljstvo z življenjem    13
3.3 Merjenje zadovoljstva z življenjem    15
3.4 Področja življenja,  na podlagi katerih se ustvarja ocena zadovoljstva z življenjem    ..16

4. SOCIALNA OPORA    18
4.1 Socialna opora    19
4.2 Pristopi k raziskovanju socialne opore – modeli socialne opore    20
4.3 Tipi omrežij socialne opore    22
4.3.1 Egocentrična omrežja socialne opore    22
4.3.2 Povezanost socialne opore in duševnega zdravja    25
4.3.3 Osebnostni dejavniki    27
4.3.4 Mladi in socialna opora    30

5. DEPRESIJA    32
5.1 Vzroki in dejavniki tveganja    32
5.2 Simptomi    33
5.2.1 Posledice    34
5.3 Klasifikacija depresivnih motenj    35
5.4 Vezanost na specifična življenjska obdobja    36
5.4.1 Mladost    36
5.5 Preventivna dejanja in zdravljenje    37

6. EMPIRIČNI DEL    41
6.1 Raziskovalno vprašanje    41
6.2 Metodologija in izvedba raziskave    42
6.3 Analiza intervjujev    43
6.4 Sklep    58

7. ZAKLJUČEK    62

8. VIRI IN LITERATURA    64

9. PRILOGE    67
PRILOGA A: Prepisi intervjujev s študenti, ki so obiskovali ali še obiskujejo skupinsko psihoterapijo v  Zdravstvenem domu za študente v Ljubljani    67
PRILOGA B: Beckov vprašalnik depresivnosti    97

	S klikom na ikono na desni strani si lahko ogledate ali prenesete na svoj računalnik Diplomo v celoti. Za branje dokumenta potrebujete Adobe PDF bralnik/prikazovalnik različice 7.0 ali večje. Dokumet je na željo avtorice zaščiten pred spreminjanjem, tiskanjem in kopiranjem besedila. Omogočeno je le branje dokumenta.
	Če bralnika, prikazovalnika za  Adobe PDF dokumente nimate,  si ga lahko  prenesete in instalirate na svoj računalnik s spletnega mesta podjetja Adobe. Deluje tudi kot prikazovalnik dokumentov PDF znotraj vašega spletnega brskalnika. Bralnik je vsem na razpolago popolnoma zastonj.