Spoznajte skupnost OA (Overeaters Anonymous) ali Anonimni prekomerni jedci

To je pomembna pridobitev za vse, ki se soočajo s težavami prekomernega prehranjevanja. Skupnost OA ( Overeaters Anonymous ) Slovenije oz. Anonimni prekomerni jedci najdemo v Celju, Ljubljani in Mariboru, kjer potekajo njihova srečanja in skupine za samopomoč.  Članarine ni potrebno plačati, saj se skupnost vzdržuje sama, z lastnimi prispevki.

Motnje hranjenja so tudi pri nas izredno pogoste, kompulzivno prenajedanje pa sodi med najbolj razširjene odvisnosti. Velikokrat se pojavljajo v kombinaciji z drugimi odvisnostimi,  zasvojenostimi, depresijami ... Mnogi posamezniki, ki so trpeli zaradi fizičnega, spolnega  in drugega nasilja, razvijejo motnje hranjenja. Prekomerni jedci imajo težave s kompulzivnim (prisilnim ) prenajedanjem. Program 12-ih korakov, ki ga prakticirajo, je primeren tudi za ostale motnje hrranjenja (bulimija, anoreksija). Eno glavnih načel njihovega programa je anonimnost. (Za njihov naslov, podatke in opis kliknite na "preverite več")
 

Internetna stran skupnosti OA

ANONIMNI PREKOMERNI JEDCI (OVEREATERS ANONYMOUS)
OA    – SLOVENIJA

Preverite, če imate težave s prekomernim prenajedanjem!
•    Ali jeste, čeprav niste lačni ?
•    Se prenajedate brez pravega razloga?
•    Imate po prenajedanju občutek krivde in slabe vesti?
•    Preveč časa in misli namenite hrani?
•    Se veselite in pričakujete trenutke, ko boste lahko jedli sami ?
•    Ali te skrivne obroke planirate že v naprej?
•    Ali pred drugimi jeste v razumnih merah in to nadoknadite, ko ste sami ?
•    Ali vaša teža vpliva na način vašega življenja?
•    Ste bili na dieti en teden ( ali več ), vendar niste dosegli svojega cilja?
•    Vam je pred kratkim kdo svetoval, da boste problem debelosti rešili tako, da boste uporabili malo več volje?
•    Ste še vedno prepričani, da lahko shujšate, ko boste to hoteli, čeprav realnost tega ne potrjuje?
•    Hrepenite po dodatni hrani med obroki, ob določenem času, najsi bo to podnevi ali ponoči?
•    Jeste, da bi pobegnili pred skrbmi in težavami?
•    Ali ste bili kdaj zdravljeni zaradi odvisnosti od hrane oz. od motenj hranjenja?
•    Ali vaše prehrambene navade vas ali koga drugega onesrečujejo?
•    Ali ste stalno zaposleni s hrano? Ali sanjarite o hrani ?
•    Ali vam hrana pomeni nagrado in z njo dosežete ugodje?

Če ste z DA odgovorili na tri ali več vprašanj, je mogoče, da že imate – ali pa ste na najboljši poti, da boste imeli - probleme s kompulzivnim (prisilnim), nezmernim uživanjem hrane. Kompulzivno prenajedanje je bolezen, ki napreduje. Če ste kompulzivni jedec, se bodo simptomi stopnjevali.

Kontaktni podatki za OA – Slovenija:
Telefon:  031 860 800 ( OA Celje )
               031 544 020 ( OA Ljubljana )
               041 946 247  ( OA Maribor )
Pomembno: Obiskujete lahko vsa naša srečanja, ne glede na kraj!
E-naslov: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
Splet     

Mnogi od nas smo prišli v OA, ker smo močno trpeli zaradi sramu, ki smo ga čutili zaradi prenajedanja.  Govorili so nam, da smo požrešni, da moramo imeti več volje, vztrajnosti, samodiscipline in samokontrole. Kot da bi bilo to mogoče.

Ko smo prišli v OA, smo ugotovili, da trpimo zaradi bolezni in ta je odvisnost od hrane - alergija in obsedenost. Spoznali smo, da nas v kompulzivno (prisilno) prenajedanje ne vodi pomanjkanje volje. Ravno nasprotno, pogosto imamo izjemno močno voljo. Toda kompulzivno prenajedanje je bolezen, ki je z voljo ni moč obvladati. Prav tako kot se za druge bolezni ne bi odločili sami, se tudi za to motnjo nismo.  Končno  lahko nehamo dolžiti sebe ali druge. Bolezen kompulzivnega prenajedanja je triplastna: fizična, čustvena in duhovna. Včasih bodo tako kot kompulzivni jedci tudi drugi ljudje v preobilni hrani iskali užitek in beg od življenjskih težav. Vendar je reakcija kompulzivnih jedcev na pretirano vdajanje hrani najpogosteje drugačna : ne moremo nehati. Ostali običajno prenehajo jesti, ko se nasitijo. Kompulzivni jedci pa želimo še.

Če se hočemo osvoboditi kompulzivnega prenajedanja, se moramo vzdržati vseh vrst hrane in prehranjevalnih navad, ki nam povzročajo težave. Dokazano pa je, da je to nemogoče narediti samo z lastno voljo. Preden smo prišli v OA, je vsaki shujševalni dieti ali obdobju kontroliranja sledilo obdobje, ko se pri  jedi nismo mogli obvladati. Hrana nas je obsedla in ozdraviti nas ne bi mogla še tako močna samokontrola ali še toliko izgubljenih kilogramov.

V OA so nas vzpodbudili k podrobnemu pregledu našega prenajedanja, debelosti in samouničevalnega vedenja, s katerim smo se poskušali debelosti izogniti: hujšanje, stradanje, prekomerna telovadba, bruhanje in uporabljanje odvajal. Tudi priznanje, da so naša življenja postala neobvladljiva, je bilo za mnoge izmed nas težko. Zdelo se nam je, da smo se kljub težavam s hrano in težo v življenju kar dobro znašli. Mnogi smo imeli odgovorne službe in kar uspešno vodili svoja gospodinjstva. Imeli smo prijatelje, ki so nas imeli radi, mnogi tudi še kar dobre zakone. Mislili smo, da nas vse to ne osreči samo zato, ker smo debeli ( ali pa smo se takšne počutili). Če bi dosegli popolno težo, bi bilo naše življenje popolno. Trditev, da nismo sposobni obvladovati svojih življenj, se nam je zdela pretirana.

Vendar pa nam iskren pogled pomaga narediti prvi korak. Ali smo v svojih službah res odlični ali komaj shajamo? So naši domovi res prijetni ali je ozračje moteče in napeto? Ali je to, da smo zaradi svojih težav s hrano neprestano nesrečni, vplivalo na naša prijateljstva in zakone? Ali smo se resnično zavedali svojih čustev ali pa smo svojo jezo in strah skrivali v lažnem veselju? Včasih smo se zavedali, da imamo težave, toda zdelo se nam je, da bi življenje postalo obvladljivo, če bi se lahko nehali kompulzivno prenajedati.

Tudi, ko smo zaželeno težo dosegli, nismo bili nič manj nesrečni. Mnogi smo bili prepričani, da bi bila naša življenja obvladljiva, če bi se le ljudje okrog nas obnašali, kot si želimo. Trpeli smo zaradi neobvladljivih življenj drugih ljudi ali ker smo imeli smolo.

 Kaj pa nam je sploh še preostalo? Jedli smo, da bi zadušili strahove, tesnobo, jezo in razočaranja. Jedli smo, da bi pobegnili pritisku težav ali dolgočasju vsakdana. Odlašali smo, se skrivali in jedli. Prizadevali smo si, da bi bili kos vsem podrobnostim v življenju. Kadar smo poskušali svoje bližnje nadzorovati z manipulacijami ali s silo, smo jih prizadeli. Ko pa smo poskušali kontrolirati sebe, smo izgubili voljo do življenja. Tudi kadar nam je uspelo, nas to ni osrečilo. Pred svojo bolečino smo bežali v prenajedanje, zato se iz svojih napak nismo učili; nikoli nismo odrasli.