Prva stran arrow Anksiozne motnje arrow Post-travmatska stresna motnja (PTSM)
Post-travmatska stresna motnja (PTSM) Natisni E-pošta
Post-travmatska stresna motnja spada med anksiozne motnje, ki jo oseba lahko razvije, ko prestane, ali je priča ekstremno travmatskim dogodkom, med katerimi občuti močan strah, nemoč ali grozo.

Prevladujoče poteze post-travmatske stresne motnje so:

  • čustvena otopelost (oz. čustvena neodzivnost)
  • hiper-vzbujenost (oz. razdraženost, konstantno na preži pred nevarnostjo)
  • podoživljanje travme (ponovna projekcija prizorov, vsiljiva čustva)

Kaj je travma?

Travma je močan stresni dogodek, med katerih je oseba podvržena resnim poškodbam ali grožnjam s hudimi poškodbami, smrtjo, ali pa je oseba priča dogodku, kjer je neka druga oseba (ali več oseb) ubitih, resno poškodovanih ali ogroženih.

Običajna klasifikacija travmatskih dogodkov je slednja: Zloraba

  • mentalna ali duševna
  • fizična
  • spolna
  • besedna oz. verbalna (v spolnem in/ali nasilnem kontekstu)

Katastrofa

  • Huda nesreča ali nesreča s smrtnim izidom
  • naravne nesreče
  • terorizem

Nasilni napad

  • napad s strani živali
  • napad s strani tuje osebe
  • pretepanje in nasilje doma
  • posilstvo

Vojna, bitke in spopadi

  • smrt
  • eksplozija
  • streljanje

Tipi PTSM (posttravmatske stresne motnje)

Poznamo tri tipe PTSM:

Akutni tip, kjer simptomi trajajo manj kot tri mesece. Kronični tip, kjer simptomi trajajo tri ali več mesecev. Odloženi tip, kjer se simptomi prvič pojavijo vsaj šest mesecev po prestani travmi.

Ženske pogosteje trpijo za PTSM kot moški, saj se pogosteje prepoznajo kot žrtev fizičnega napada ali grožnje napada. Zelo pogosto pa se pojavlja tudi pri vojnih veteranih. Osebe, ki trpijo za PTSM lahko razvijejo tudi druge anksiozne motnje, kot so huda depresija, fobije, panična motnja, itd...

Velikokrat se PTSM obsežno pojavi v državah, kjer dolgo časa divjajo vojne, socialni nemiri, ali so pogoste naravne nesreče.

Posttravmatski faktorji tveganja

Simptomi in trajanje PTSM so lahko še hujši, če oseba nima podpore družine in/ali skupnosti. Primer tega je žrtev posilstva, ki ji nihče ne verjame ali jo celo krivijo za napad (recimo v primeru, da je žrtev družinski član), ima večje možnosti za razvoj post-travmatske stresne motnje.

Simptome PTSM običajno delimo na tri tipe

Simptomi vrinjenosti

  • Stanje odmaknjenosti
  • ponovne projekcije prizorov
  • vrinjeni občutki in spomini
  • nočne more in nočni teror (groza)

Simptomi izogibanja

  • izogibanje čustvom
  • izogibanje odnosom in zvezam
  • izogibanje odgovornosti za druge
  • izogibanje situacijam, ki spominjajo na travmatski dogodek
 
Simptomi hiper-vzbujenosti

  • Pretirane reakcije zdrznjenja ali osuplosti
  • eksplozivni izbruhi
  • skrajna opreznost, budnost
  • razdražljivost, preobčutljivost
  • panični simptomi
  • motnje spanja

Vrinjeni spomini in občutja motijo normalne miselne procese in socialne interakcije. Ponovne projekcije prizorov vključujejo slušne in vizualne halucinacije. Na primer, zvoki in prizori iz bojišč velikokrat predstavljajo projekcije prizorov pri vojnih veteranih. Te projekcije lahko sprožijo čisto običajne stvari, npr. letalo v letu ali glasen zvok, karkoli prinese možganom enega od aspektov travmatskega dogodka. Tudi nočne more in nočni teror vsebujejo dele travmatskega dogodka.

Disociativni (ločitveni) simptomi vključujejo fizično otopelost, depersonalizacijo in amnezijo.

Ljudje s PTSM se običajno ogibajo povodov in situacij, ki jih spominjajo na travmatski dogodek, saj sprožijo simptome.

Ljudje, ki doživljajo simptome hiper-vzbujenosti, so vedno na preži za nevarnostjo ali grožnjo in se zelo hitro prestrašijo.

Vir:
http://www.mentalhealthchannel.net/ptsd/

 
< Nazaj   Naprej >
© 2005 - 2024 Nebojse.SI - e-glasilol Društva DAM
Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami