Fobija je anksiozna motnja, pri kateri oseba doživlja pretiran in neracionalen strah pred specifično situacijo, predmetom ali aktivnostjo, kar moti njihovo sposobnost normalnega delovanja pri vsakodnevnih aktivnostih. Strah se pojavi, ko je situacija, stvar ali aktivnost pričakovana, ali ko se oseba z njo sreča. Včasih to sproži tudi panični napad. Odrasli s fobijami se navadno zavedajo neracionalnosti svojega strahu, vendar pa tak pogled ni tipičen za otroke s fobijami.
Fobija povzroča anksiozne simptome, ki varirajo od blagih do resnih. Ljudje z blagimi simptomi običajno ne poiščejo pomoči, saj jih fobija ne moti pri normalnem vsakodnevnem delovanju. Tisti, ki doživljajo resne simptome pa lahko postanejo nesposobi normalno funkcionirati v njihovi vsakodnevni rutini, na primer, ne morejo zapustiti svojega doma.
Poznamo tri tipe fobij:
Agorafobija: Strah pred javnimi prostori, kjer se oseba počutti ujeta ali se boji paničnega napada v javnosti
Socialna fobija: Strah pred socialnimi situacijami ali javnim nastopanjem, kjer se oseba boji zadrege zaradi simptomov anksioznosti ali paničnega napada
Specifične fobije: Strah pred določenimi stvarmi, situacijami ali aktivnostmi, ki bi lahko osebi škodovale ali ji povzročile izgubo emocionalnega ali fizičnega nadzora (npr. kričanje ali nezavest)
Večina ljudi s fobijami, ki poiščejo profesionalno pomoč, trpi za agorafobijo. Več kot polovica slednjih je žensk. Socialna fobija enako prizadane ženske kot moške, specifične fobije pa so pogoste v otroštvu in jih osebe tipično prerastejo v odraslosti.
Faktorji tveganja
Primarni vzrok agorafobije je panični napad oz. panična motnja. Približno 40% ljudi s panično motnjo razvije agorafobijo. Nekateri ljudje z agorafobijo se lahko pričnejo bati paničnega napada v vseh javnih prostorih ali situacijah in se posledično izogibajo zapuščanju svojega doma. Nekateri so zmožni zapustiti dom samo v spremstvu osebe, ki ji zaupajo. Spet drugi sploh ne morejo zapustiti doma. Taki lahko trpijo za hudo anksioznostjo ali živčnostjo tudi znotraj doma. Obstajajo dokazi, da se agorafobija pojavlja v družinah. Otroci, ki trpijo zaradi separacijske anksioznosti (anksioznost zaradi odsotnosti od doma in bližnjih) imajo predispozicije za razvoj agorafobije v odraslosti.
Običajno se agorafobija pojavi v roku enega leta po nastopu panične motnje in ponavljajočih se paničnih napadov. Včasih se agorafobija razreši, ko oseba ne doživlja več paničnih napadov. Kljub temu pa agorafobija v nekaterih primerih lahko postane kronična, ne glede na to, ali ima oseba še zmeraj panične napade ali ne. Agorafobija se lahko pojavi v vseh starostih, največkrat v obdobju okrog 20 leta starosti.
Obstaja korelacija med socialno fobijo in alkoholizmom. Stres, ki je asociiran s socialno fobijo naj bi povečal tveganje za zlorabo alkohola z namenom “pomiritve živcev”. Podobno se lako zgodi v primeru depresije zaradi socialne izolacije in nizke samozavesti. Tudi obratno, alkoholiki se lahko potegnejo sami vase in razvijejo strah pred ponižanjem ali zadrege v socialnih situacijah. Vzrok socialne fobije je neznan. Možno je, da je faktor lahko spremenjeno delovanje serotonina. Ljudje, ki trpijo za socialno fobijo lahko doživljajo hudo anksioznost ali se boje paničnega napada v socialnih situacijah ali pri nastopanju. Socialna fobija se običajno pojavi v najstniških letih. Lahko sledi vzorcu socialne zadržanosti ali sramežljivosti, lahko pa se nepričakovano razvije po ponižujoči ali neprijetni izkušnji v javnosti.
Huda izkušnja, ki jo doživimo v zvezi z določeno živaljo ali situacijo, lahko predstavlja tveganje, da razvijemo specifično fobijo. Npr. oseba, ki jo je ugriznil pobesneli pes, lahko posploši svoj strah na vse pse in razvije fobijo pred psi. Osebe s specifično fobijo v prisotnosti stvari, ki se je bojijo, doživljajo hudo anksioznost, lahko se bojijo tudi paničnega napada.
Strahu se lahko naučimo tudi od drugih. Otrok osebe, ki se z velikim strahom odziva na kače, se nauči reagirati na podoben način v bližini kač.
Specifične fobije se običajno pojavijo v otroštvu in izginejo v odraslosti. Fobije, ki so posledica travmatičnih dogodkov, pa se lahko pojavijo pri vseh starostih. Z veliko fobijami se “da živeti”, saj ne škodujejo posameznikovi sposobnosti za normalno funkcioniranje
še eden izmed pogostih simptomov pri ljudeh s fobijami je anticipatorna anksioznost. Zaradi anticipatorne anksioznosti se lahko ljudje pričnejo izogibati situacijam, v katerih bi lahko doživeli panični napad, ali pa se izogibajo stvarem, ki povzročajo močan strah in anksioznost.
Vir:
http://www.mentalhealthchannel.net/phobias/ |
