NAROČITE NOVE KNJIGE !
|
|
|
|
|
|
|
Kako zmanjšati stres? |
|
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
06. 03. 2007 |
 Stres je odziv organizma na škodljive vplive. Organizem sproži stres tedaj, ko se ne želi soočiti oziroma spopasti z določenimi pogoji, ki so se nenadno pojavili. Pojavu teh pa pogojuje minuli spomin.
Ob stresu je naše počutje (ilustrativno) kot jegulja, ki se želi (histerično) izogniti nevšečnostim. Vseskozi namreč hrepenimo po takojšnjem izhodu iz stresnega položaja; dlje kot v njem vztrajamo, bolj so očitne psihofizične motnje. Te lahko opredelimo kot mentalne oziroma telesne. Mentalne in telesne pa so tudi tehnike, ki nam pomagajo olajšati ali odmisliti stres.
Kratkoročno z mentalnimi tehnikami
S kratkoročno redukcijo stresa lahko omilimo oziroma smo sposobni samoregulirati celo vrsto stresov, ki nam motijo duševni mir in onemogočajo sproščenost. Mentalne tehnike so pravzaprav refleksivne in pomenijo sposobnost zavednega miselnega preklopa, ki nam pomaga odmisliti za nas težavne okoliščine, zaradi katerih smo pod stresom. Med najpomembnejše spada naslednja peterica mentalnih tehnik.
Predvidevanje in izogibanje, ki zahtevata predhodno poznavanje izvora našega stresa. Če namreč tega ne poznamo, je tovrstno početje zgolj beg pred morebitnimi ovirami, saj se tedaj ne spopadamo s stresom, ampak ga zgolj odložimo oziroma zamrznemo. Omiljevanje pomembnosti dogodka je mentalna tehnika, ki bi lahko bila vodilna, saj gre za sila preprosto tehniko, pri kateri potrebujemo zgolj trden sklep in odločilni miselni preklop. Sorazmerno s pomembnostjo dogodka narašča tudi pritisk in zaradi tega tudi stres. Zato moramo nadležni dogodek racionalizirati, oklestiti in mu odvzeti evforične detajle, ki potencirajo namembnost. Redukcija negotovosti je sicer natančna predhodna priprava na določeno snov (pogovora, dela), ki se pozneje izrazi kot mentalna tehnika, a je pravzaprav pogojena s predhodnim zavedanjem o možnostih stresa. Uporaba lastnih predstav za redukcijo stresa je izkjučno refleksivna mentalna tehnika in zahteva predhodno doživeto izkustvo, ki nam služi kot poznejša opora pri kratkoročni redukciji stresa. Sposobnost zavednega, racionalnega mišljenja in pozitivne naravnanosti pa bi morala biti standardna vsakemu. Ta tehnika namreč temelji na popolni prizemljenosti, zavedanju lastnega obstoja in okolice ter skrajno pozitivni energiji. Pozitiven pogled na svet namreč olajša življenje in sprošča miselni pretok – sprostitev pa je tako ali tako (iz)vir redukcije stresa.
 Kratkoročno s telesnimi tehnikami
Telesne tehnike pri kratkoročni redukciji stresa so pravzaprav samokontrola psihofizičnih sprememb s fizičnimi vajami, v katere so vključene predvsem življenjsko pomembne funkcije, kot sta denimo dihanje ali gibanje. Kljub vsemu pa s telesnimi tehnikami vzbudimo mentalne in obratno. Prihaja torej do vzajemnosti med posameznikovo psihologijo in fiziognomijo. šele popolna harmonija obeh lahko obudi totalno sproščenost. Če te ni, lahko s specifičnimi telesnimi vajami telo vračamo in posledično povrnemo v stanje (mentalne) sprostitve. Med njimi je treba izpostaviti muskularno sprostitev, samokontrolo dihanja in merjenje redukcije stresa z bioregeneracijskimi pripomočki. Sleherna telesna tehnika pa mora preiti v vajo.
Dolgoročna redukcija stresa
Dolgoročna redukcija stresa pomeni praktično iztrebitev psihofizičnih destrukcij. Za takšen poseg pa je potreben človek v celoti, ki je pripravljen preseči lastno dojemanje sveta zavoljo izjemnega cilja. Pri dolgoročni redukciji stresa je treba posameznika postaviti pred niz navideznih življenjskih ovir, pred katerimi mora razčistiti svoje poglede. Nujno mora postati prožen in dojemljiv za najrazličnejše spremembe, ki tičijo izza ovir, in nikakor nazadnjaški, kar se tiče osebnega razvoja. Prav tako je nujen pozitiven pogled. Dolgoročna redukcija stresa so torej pravzaprav odgovori na različna in različno zastavljena vprašanja. Posameznikov psihofizični obstoj mora torej biti utemeljen z zdravim odnosom do življenja, bivanja in pravilnimi odgovori na zastavljena vprašanja. šele tedaj bomo tudi dolgoročno zreducirali stres.
Kar sedem od desetih ljudi (po WHO) meni, da je njihovo vsakdanje življenje stresno. Stres naših prednikov je bil predvsem telesne narave, stres 21. stoletja pa je v glavnem mentalni ter emocionalni. Zato vse pogosteje tudi Persen ne pomiri več.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je proglasila stres na delovnem mestu za svetovno epidemijo; ki je povzročiteljica poznejšega možganskega in srčnega napada, uničevalka mentalnega zdravja in skrajševalka življenja.
Avtor: Lovro Kastelic
Objavljeno v reviji DOBRO JUTRO, št. 95; 27. jan. 2007, str. 35
Prispevek je last avtorja in revije Dobro jutro
|
|
