 Vprašanje
Rada bi, da mi svetujete, kako naj pomagam svojemu fantu. Imam 17-let in sem več kot eno leto v vezi z 22-letnikom. On je zelo v redu fant in ga imam zelo rada, vendar pa tu nastopi težava...
Povedala vam bom en primer:
Pred dvemi dnevi sva se nekaj sprla in v jezi mi je rekel, da je boljše, da prekinemo stike. Ker pa se prepiri velikokrat dogajajo, sem se z njegovo odločitvijo strinjala. Tisti dan me je velikokrat še poklical, vendar sem ga odločno zavračala. Zvečer, ko sem odpeljala psa na sprehod, se je nenadoma pojavil pred menoj. Ampak ni bil fant, kot je ponavadi, ampak je spet prišel v tisto fazo, ko neha razmišljati. Postal je besen, kričal je name in mi grozil, da me ubil, nato da mi bo uničil celo življenje, ker on trpi. Začel je žaliti mene in mojo družino. Nevem kako naj vam pojasnim situacijo, to bi morali videti na lastne oči. Postane zelo agresiven, zaenkrat me še ni direktno udaril, vendar pa imam modrico na roki, ker me je začel vleči. šele ko sem začela jokati in mu rekla, da ga sovražim zaradi tega, se je pomiril. Začel je histerično jokati.
Potem mu je bilo žal za to. Jaz razumem, da se človek razjezi in tudi, da pobesni, vendar on postane drug človek in se takrat ne zaveda kaj počne. Jaz ga imam zelo rada, vendar se hkrati bojim, da mi ne bi v takšnem izpadu kdaj kaj naredil. V enem letu se je takšen izpad trikrat ponovil. Poskušam ga prepričati, da bi začel hoditi na pogovore, saj mislim, da ga mora nekaj tiščati globoko v sebi in vsakič, ko pobesni, ta jeza od znotraj privre na plan in takrat ni več priseben.
Lepo vas prosim, če mi lahko kaj svetujete, saj sem čisto obupana.
 Odgovor
Spoštovani,
eksplozivnost je lahko osebnostna lastnost ali pa nastopi kot del razpoloženjskih motenj in motenj odvisnosti. Vsekakor je nekontroliran bes nevarna zadeva.
Vsak posameznik mora svoja čustva obvladati do te mere, da ne zlorablja, ne fizično, ne psihično, svoje okolice in svojih bližnjih.
Običajno se eksplozivno vedenje stopnjuje, nato pa nastopi kesanje ali obup. Preprečevati ga je potrebno v zelo začetnih fazah, ko je čustvovanje še obvladljivo. Izgovori, češ, tak sem, ne vzdržijo. Vsakdo je odgovoren za svoje vedenje.
Če imate izkušnjo, da tako vedenje traja že več kot eno leto, se mi zdi vredno razmisliti o tem, da razmerje zaključite.
Zanj bi bilo seveda koristno, če bi obiskal strokovnjaka, vendar se mora odločiti za spremembo in obvladovanje, ne glede na vzroke agresivnega vedenja, sam.
Mislim, da je pomembno, da sledite svojim občutkom, ki vas svarijo pred možnim telesnim nasiljem. Nasilje ni sprejemlivo, v nobeni obliki.
Lepo bodite, Marjeta Blinc
Vprašanje
Spoštovana, lep pozdrav!
Stara sem 41 let in se že vrsto let (cca 10) zdravim pri psihiatru. Po hujših zdravstvenih težavah ter težavah v osebnem življenju, so se mi pred 10 leti začeli napadi panike. Najprej sem to zdravila pri splošnem zdravniku z raznimi pomirjevali, nato sem stopila do psihiatra.
Moram povedati, da nisem imela nobenih depresivnih epizod. Vseeno smo se dogovorili za jemanje antidepresivov (AD), ki jih jemljem še danes (z vmesnimi pavzami. Mislim, da sem poskusila že vse, kar je možno). Nobeno od AD zdravil pa mi ni pomagalo pri hudi neprestani tesnobi ter kar je vseskozi najhuje, neprestanem občutku dušenja. To lahko omilim samo s pomirjevali. V lanskem letu sem imela insult, podoben možganski kapi (leva polovica telesa ter lažja pareza desne polovice obraza). Opravila sem vse možne preiskave, več CT- jev, več MR-jev, SEP, MEP... da so izključili možnost Multiple skleroze. Odkrili so mi hipertenzijo in holesterol, ki ju sedaj zdravim, ter povišane vrednosti jetrnih testov (verjetno zaradi zdravil). Moram še povedati, da so mi pred 12 leti odstranili ščitnico.
Posledično imam od lani neprestane bolečine v levi nogi in roki (pekoče, hladno), za katere ne najdejo vzroka.
Poskusila sem tudi z alternativno medicino, na podlagi nasveta sem prekinila z AD ter zmanjšala na minimum pomirjevala, vendar sem avgusta opazila pri sebi take spremembe, da sem ponovno začela jemati AD, tokrat Zoloft.
Sedaj mi je nevrologinja predlagala Cymbalto, ki mi jo je psihiatrinja tudi predpisala, jemljem 30mg dnevno en teden. Upam, da bo pomagalo.
Najhuje pri vsem pa je zgoraj opisano dušenje, zato dnevno jemljem 3 krat 3 mg Lexaurina. Vem, da je to ogromno, poskusila sem zmanjšati, vendar ne gre.
Delam na vodstvenem, odgovornem delovnem mestu. Poskušam se sproščati z raznimi tehnikami, vendar trenutno ni večjega učinka.
Moje vprašanje se v bistvu nanaša na Cymbalto. Ali obstaja možnost, da mi bo zmanjšala tudi te napade dušenja, ki mi resnično otežujejo življenje?
Imate mogoče še kakšen nasvet?
Najlepša hvala, ker ste si vzeli čas, želim vam lepe in uspešne dneve.
Odgovor
Spoštovani,
ob vseh teh težavah ste pravi borec, da opravljate še zahtevno delo. Tesnoba, čeprav ni depresivnih epizod, se zaradi neravnovesja serotonina pravilno zdravi z antidepresivi, ki vplivajo na te nevrotransmiterje. Cymbalta je dober antidepresiv, ki ima poleg serotoninskega tudi noradrenergični učinek. Zelo dobro vpliva na telesne simptome kot so bolečine in tudi tesnoba. Pogosto je potreben višji odmerek kot 30 mg, običajno 60 mg, pri nekaterih pa tudi 120 mg. Vredno je poizkusiti!
Ker ste napisali, da so se težave začele po hujših pretresih v osebnem življenju, se sprašujem, če še niste poizkusili s psihoterapijo.
To bi vam vsekakor priporočala, ob zdravilih.
Pogovoriti bi se bilo potrebno tudi o vašem načinu življenja, stvareh, ki vas razveseljujejo in sproščajo, pa o odnosih s prijatelji, družino, najbližjimi.
Želim vam čimmanj tesnobe in bolečin, ter voljo za spopadanje s težavami.
Lepe pozdrave, Marjeta Blinc
|
