|
Stran 1 od 2  Bila je na smrt utrujena. Po glavi so ji rojile same črne misli. "Kaj bo z mano? Bom umrla? Kaj bo z otroki? Za nobeno rabo nisem več." Ni bila sposobna stopiti iz začaranega kroga in iz dneva v dan je bila bolj obupana. Potem se je utrujenosti in žalosti pridružil še strah. Na koncu je samo ležala, ni hodila iz stanovanja in okolica je ni zanimala. Ni jedla, za higieno ji ni bilo mar, le spala bi. Vsi v družini - tudi ona sama - so mislili, da je lena. Potem je le šla k zdravniku. Ta jo je napotil k psihiatru. Dobila je antidepresive in že po nekaj tednih se je stanje za kanček izboljšalo. Sla je na prvi krajši sprehod. Pa čez čas v trgovino. Potem je izvedela za društvo Dam. Poklicala je, se vključila v delo. Spoznala je, da ni sama na svetu, da imajo tudi drugi takšne težave, da ni lena, nesposobna in ničvredna, ampak da je zbolela za boleznijo, ki ta hip pesti približno petino Slovencev.
Depresija, bolezen čustev, bolezen sodobnega časa. Bolezen, ki mnoge ljudi pahne v globel, nekatere pa pripelje celo tako daleč, da se v črnem brezupu ubijejo. Jo poznate? "Depro".
Nekatere statistike pravijo. da se depresija zgodi vsakomur vsaj enkrat v življenju, vsaj za nekaj dni. Ne vem sicer, ali to drži, vem pa, da so mnogi prepričani, da je depresija samo žalost, slaba volja in nekajdnevna muha, ki jo je moč pregnati s sprehodom, ogledom humoristične nadaljevanke ali sadno kupo. Pa ni čisto tako. Vsak človek ima nihanja v razpoloženju, depresija pa je bolezen. Resna bolezen, ki je ni mogoče pozdraviti samo z močno voljo in prizadene vsakega petega prebivalca Slovenije - tudi statistike drugih evropskih držav so podobne našim - in jo je treba nujno zdraviti. In ki jo je - to je še posebej razveseljivo - mogoče tudi ozdraviti. Poti so različne. Prvi korak pa je pri vseh bolj ali manj enak. Obisk pri psihiatru in zdravljenje z antidepresivi. Potem pa se začne delo s seboj. Depresija namreč ni samo porušeno kemično ravnovesje v možganih, ampak je mnogo več. Je posledica neustreznih in avtodestruktivnih vzorcev in prepričanj, ki jih nosimo v sebi in jih je treba, če naj bo zdravljenje trajno učinkovito, spremeniti.
 Na Psihoterapevtskem oddelku B1 Psihiatrične bolnišnice Begunje že devet let s kognitivno vedenjsko terapijo, ki so jo izpopolnili še z mnogimi drugimi izsledki s področja sodobne psihoterapije, uspešno zdravijo depresijo in anksiozne motnje. Predstojnica oddelka, dr. Dragica Resman, psihiatrinja (na sliki), pravi, da brez take ekipe ne bi šlo. Dr. Klemen Rebolj, psihiater, Aleksandra P. Meško, klinična psihologinja, Pika Ribič Turk, delovna terapevtka, in negovalna skupina, ki jo vodi Ljubica Vouk, diplomirana medicinska setra. V skupini so še Barbara Žemva, Irena Strinčnik, Vera Bačič. Svoje paciente spremljajo tudi še potem, ko je zdravljenja že konec, saj se med zdravljenjem med njimi stkejo vezi, ki nimajo zveze z napotnico, s katero prideš v Begunje na B1. Povpraševanje je veliko, zato je že zdaj čakalna doba daljša kot šest mesecev. In če bo prošenj še več? "Ne, o razširitvi oddelka nismo razmišljali," pravi dr. Klemen Reboij. "Naše delo je uspešno tudi zato, ker ga radi opravljamo in ker smo dosegli optimum sodelovanja med pacienti in nami, terapevti. To pa je mogoče le v skupini petnajstih, ki se zamenja dvakrat na leto." Zdravljenje na oddelku B1 Psihiatrične bolnišnice Begunje je mogoče v okviru zdravstvenega zavarovanja z napotnico, vse dodatne aktivnosti pa so samoplačniške. Vsaka skupina ima prilagojen program, ki ustreza vsem članom skupine. Delamo v glavnem na bazičnih prepričanjih pacientov in velikokrat se zgodi, da med terapijo pacienti premagajo hud strah ali se naučijo na novo spoštovati same sebe in se spet vključijo v aktivno življenje," pravi dr. Dragica Resman. "Situacij se lotevamo konkretno in tako tudi premagujemo konkretne strahove in zmotna prepričanja." Lani so peljali svoje paciente na smučanje. šla je vsa ekipa, za ves dan. Tako so se znebili strahu pred vožnjo v gondoli. In še čem. Za napotnico prosite svojega psihiatra ali splošnega zdravnika. In vzemite si čas. Sest mesecev ne boste hodili v službo, vsak dan se boste pripeljali v Begunje in sodelovali v terapiji. Izpolniti boste morali vse naloge, ki vam jih bodo naložili. Te pa niso lahke. Na takšno zdravljenje moraš biti pripravljen. O tem pa naj odloči vaš psihiater. In če ga še nimate? Potem ga bodisi ne potrebujete bodisi ga boste vsak čas obiskali. V obeh primerih vam želim vso srečo. Potrebovali jo boste.
|
|
; javascript:catswindows('images/stories/clanki/1_b1_v.jpg','760','533','Osebje oddelka B1 v Begunjah'))
