Medtem ko Avstrija zaostruje pravila za psihoterapevte in uvaja bolj
nadzorovan sistem, Slovenija šele vzpostavlja ureditev, ki se je
oblikovala po zgledu njenega starejšega modela. Časovni zamik odpira
ključno dilemo: ali uvajamo sistem, ki ga država, po kateri se
zgledujemo, pravkar spreminja.
Avstrija je psihoterapijo kot samostojen poklic uzakonila v začetku
90. let, ko je bila potreba po psihološki pomoči velika, regulacija pa
šibka. Zakon je področje izločil iz izključno medicinskega okvira in
omogočil vstop širšemu krogu izobraženih posameznikov.
Sistem izobraževanja je temeljil na dveh stopnjah, uvodnem splošnem
izobraževanju, ki so ga pogosto izvajale zasebne ustanove, in
specializaciji. Takšna ureditev je omogočila hitro širitev dejavnosti, a
hkrati vzpostavila razdrobljen sistem, v katerem so pomembno vlogo
igrale zasebne izobraževalne ustanove. Standardi so se med pristopi
razlikovali, nadzor pa je bil omejen. »Avstrijski model je nastal v
času, ko je bilo pomoči premalo in regulacije praktično ni bilo. To
praznino so zapolnili različne šole in združenja,« pojasnjuje
sogovornik, ki želi ostati anonimen, sicer poznavalec primerjalnih
ureditev psihoterapije v Evropi. »Sčasoma so se pokazale tudi omejitve
takšnega sistema,« dodaja. Kljub širjenju poklica se dostopnost ni
bistveno izboljšala, čakalne dobe so ostale dolge, izobraževanja pa
razpršena in pogosto vezana na zasebni sektor.
Reforma za več nadzora in jasnejša pravila
Po
več kot tridesetih letih je Avstrija sprejela nov zakon o psihoterapiji
(PThG 2024), ki je začel veljati z letom 2025 in na novo ureja področje
izobraževanja, poklicnih kompetenc ter nadzora nad izvajanjem
dejavnosti. Jedro reforme je v bolj strukturiranem sistemu
usposabljanja. Zakon natančno določa več faz izobraževanja in
opravljanje licenčnega izpita ter uvaja jasnejše pogoje za samostojno
opravljanje poklica. https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/slovenija-uvaja-model-ki-ga-avstrija-spreminja-2795409/ |