Prva stranRubrike novicIz medijev Težave v duševnem zdravju še vedno slabo prepoznane, osem odstotkov populacije prejema antidepresive
Težave v duševnem zdravju še vedno slabo prepoznane, osem odstotkov populacije prejema antidepresive
Vpisal: Lost
09. 10. 2025
Strokovnjaki opozarjajo, da so težave v duševnem zdravju slabo
prepoznane, tudi zaradi nizke pismenosti. Slovenska raziskava iz leta
2022 kaže, da se je 41 odstotkov vprašanih v zadnjem letu spopadlo z
določeno obliko duševne stiske.
Pred svetovnim dnevom duševnega zdravja, 10. oktobrom, je
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
(ZRC SAZU) pripravil konferenco Duševno zdravje v Sloveniji: med
izkušnjami in prihodnjimi izzivi.
Vodja programa Omra Lilijana Šprah
je pojasnila, da s programom odraslo populacijo opismenjujejo o motnjah
razpoloženja, kot so tesnoba, depresija, osebnostne motnje in stigma
ter pridružene motnje. Poudarila je, da znanje pomaga pri zgodnjem
prepoznavanju težav v duševnem zdravju, veliko težav pa je ozdravljivih.
Šprah je dejala, da duševno zdravje ne opredeljuje več le odsotnosti duševnih motenj, ampak tudi duševno blagostanje. "Vsi
se gibljemo nekje vmes. Nismo vsak dan dobre volje, nismo vsak dan v
dobri koži, imamo obdobja, ko nam je težko v življenju," je opisala.
41 odstotkov vprašanih se je v zadnjem letu spopadlo z določeno obliko duševne stiske
Slovenska
raziskava iz leta 2022 kaže, da se je 41 odstotkov vprašanih v zadnjem
letu spopadlo z določeno obliko duševne stiske. Med tistimi, ki so
trpeli zaradi težav v duševnem zdravju, jih 46,6 odstotka ni nikoli
poiskalo strokovne pomoči. 39,3 odstotka odraslih je svoje duševno
zdravje ocenilo kot dobro.
Največ ljudi poišče pomoč na primarni
ravni zdravstvenega sistema, med najpogostejšimi težavami za obisk
zdravnika pa so reakcija na hud stres, prilagoditvene motnje, anksiozne
motnje, depresija, pri moških tudi duševne in vedenjske motnje zaradi
uporabe alkohola. Opozorila je, da je bila Slovenija leta 2019 po deležu
oseb, ki so poročale o kronični depresiji, nad evropskim povprečjem.
Opažajo razlike med spoloma, saj moški pogosto ne poročajo o težavah v
duševnem zdravju, pomoč pa poiščejo šele, "ko so stvari tako problematične, da ne morejo več normalno funkcionirati".
Velik
problem je tudi samomorilno vedenje. Samomorilni količnik narašča s
starostjo in je najvišji v starostni skupini nad 75 let. Z najvišjimi
povprečnimi količniki samomora izstopajo Zasavska, Koroška, Savinjska,
Posavska in Podravska regija.