Po podatkih Eurostata kar 35,8 odstotka zaposlenih v Sloveniji, starih od
15 do 64 let, poroča o izpostavljenosti dejavnikom tveganja za razvoj
duševnih težav, vključno z depresijo.
Delodajalci sicer vse več pozornosti namenjajo ustvarjanju
delovnega okolja, v katerem bodo delavci čim bolj produktivni, vendar
pozitivni vplivi na zaposlene niso na prvem mestu,« je na današnji
novinarski konferenci Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara
Slovenija dejal psihiater doc. dr. Jurij Bon z Univerzitetne
psihiatrične klinike Ljubljana.
»V našo urgentno psihiatrično ambulantno prihaja vse več bolnikov
v psihični stiski z anksiozno-depresivno simptomatiko zaradi povečanih
delovnih obremenitev in nesoglasij na delovnih mestih,« je dodala psihiatrinja doc. dr. Anja Plemenitaš Ilješ z Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor. »Izgorelost je postala bolj družbeno sprejemljiva kot depresija«
Čeprav zaposlitev pozitivno vpliva na naše duševno zdravje, so nekateri zaposlitveni vzorci lahko škodljivi. »Zato
moramo na svetovni ravni zagotoviti, da bodo delovna mesta zdravo
okolje, kjer bodo zaposleni duševno zdravi – ker le če se zaposleni na
delovnem mestu dobro počutijo, bodo tudi produktivni,« sporoča Svetovna zveza za duševno zdravje pred svetovnim dnevom duševnega zdravja (10. oktober).
»Žal smo danes priča postopni eroziji socialnih pravic, zaradi
česar se ljudje počutijo vse bolj negotovi. Zaradi digitalizacije tudi
vse težje postavljajo mejo med delom in zasebnim časom, kar ob
poudarjanju produktivnosti lahko vodi v izgorelost. Največ delavcev
poroča, da so glavni problem časovni pritiski in preobremenjenost, kot
pomembne negativne dejavnike pa vidijo tudi negotovost zaposlitve, delo z
zahtevnimi strankami, pacienti ali učenci ter pomanjkljivo komunikacijo
in sodelovanje v podjetju,« je dejal doc. dr. Bon.
»Izgorelost je v sodobni družbi postala bolj družbeno
sprejemljiva kot depresija, ker je tesno povezana s pretirano delovno
obremenitvijo, kariero in dosežki, kar velja za znak truda, zavzetosti
in predanosti. Ljudje običajno izgorelost vidijo kot posledico preveč
dela, kar v kulturi, ki močno ceni produktivnost in uspeh, deluje
pozitivno, čeprav gre za resen problem,« je poudaril mag. Bogdan
Dobnik, dipl. soc. delavec in predsednik Nacionalnega združenja za
kakovost življenja Ozara Slovenija. Združenje Ozara pomembno izboljšuje
življenje oseb z duševnimi motnjami, zmanjšuje stigmatizacijo in
spodbuja njihovo aktivno vključevanje v družbo. Poudarjajo pa tudi pomen
preprečevanja duševnih težav. Preberi celoten članek >>>> https://svet24.si/zdravje/depresija-generacija-1852518 |