Na tiskovni konferenci 3. 9. 2025, ki smo jo organizirali v sodelovanju z Občino Tolmin, je bil festival uradno odprt in predstavljen javnosti. Alen Červ, župan Občine Tolmin, je uvodoma izpostavil primere dobre prakse iz zgornjega Posočja:

»Prednost območja je iskanje izvirnih alternativ glede načinov, oblik in vsebine napredka in razvoja, saj ustaljeni modeli lahko zaradi specifik okolja ne funkcionirajo. Območje zaznamuje tudi močna povezanost, podpiranje in pogosto skupno nastopanje vseh treh zgornje-posoških občin: Bovca, Kobarida in Tolmina.

Posoški razvojni center, skupaj z Ljudsko univerzo Tolmin, ponuja tudi zelo specifične in ciljane programe zdravega življenjskega sloga (tudi posebej za področje duševnega zdravja), predvsem za starejšo populacijo in je s tem primer dobre prakse, kako se je še mogoče odzvati na specifične potrebe okolja. Da zgornje-posoške občine prevzemamo neposredno odgovornost tudi za t.i. “mehke teme”, vidimo preko financiranja ali sofinanciranja mnogih programov. Kot primer dobre prakse omenimo ponudbo Centra za socialno delo Tolmin, saj ponuja več kot ostala Slovenija. Odgovor na potrebe starejše populacije sta tudi dva programa, ki se izvajata preko Rdečega Križa in jih zgornje-posoške občine v celoti financiramo; to sta programa prevozi za starejše in dnevni center za starejše.«

O pomenu skupnosti in novem poglavju v Zdravstvenem statističnem letopisu Slovenije, ki za leto 2023 prvič vključuje tudi podatke o duševnem zdravju prebivalstva, je spregovoril dr. An Galičič, vodja Enote za nenalezljive bolezni, NIJZ OE Nova Gorica:

»Pri obravnavi duševnega zdravja pomembno vlogo igra skupnost, v kateri živi posameznik. Skupnost lahko posamezniku daje občutek pripadnosti, varnosti, podpore v težkih časih in tudi smisel. Ob naravnih nesrečah, ki so nas prizadele v Sloveniji, smo videli mnoge primere, ko so skupnosti odigrale ključno vlogo v družbi in se združile, da bi se medsebojno podpirale in poskrbele za tiste, ki so bili najbolj potrebni pomoči. Nedavna vključitev Občine Tolmin v Mrežo zdravih mest predstavlja stičišče deležnikov z najrazličnejših vidikov javnega zdravja. Nadejam se, da bomo tako skupaj oblikovali še bolj podporne skupnosti, v katerih bodo živeli tukajšnji prebivalci.

Pomembno je, da čim bolj poznamo stanje duševnega zdravja prebivalcev, saj nam le-to omogoča oblikovanje in izvajanje usmerjenih ukrepov. Vpogled v izbrane kazalnike duševnega zdravja v regiji in državi nam po novem omogoča Zdravstveni statistični letopis Slovenije, ki za leto 2023 prvič vključuje tudi podatke o duševnem zdravju prebivalstva. Izpostavimo lahko tri kazalnike:

• Podatki o dobrem oz. cvetočem duševnem zdravju kažejo, da je v Sloveniji 39 % oseb doseglo kriterije dobrega oz. cvetočega duševnega zdravja, pri čemer imajo nekoliko boljšo oceno moški in osebe v višjih starostnih skupinah.
• Podatki o duševnem blagostanju mladostnikov kažejo na upadanje ocenjenega duševnega blagostanja z naraščanjem starosti od 11. do 15. leta, še posebej med dekleti. Pri slovenskih mladostnikih beležimo nižjo oceno duševnega blagostanja glede na mladostnike iz Evropskega prostora.
• Podatki o odsotnosti z dela zaradi duševnih in vedenjskih motenj v letu 2023 pa kažejo, da je bilo to število odsotnosti v Sloveniji najvišje prav v naši goriški regiji.«

Marjeta Ferlan Istinič, vodja nacionalne mreže koordinatorjev za duševno zdravje, je povzela ključne usmeritve programa MIRA:

»Program MIRA dokazuje, da je usklajeno delovanje vseh služb za duševno zdravje mogoče, in da je prav bližina storitev tista, ki ljudem daje občutek varnosti. Z nacionalnim programom duševnega zdravja je Slovenija naredila pomemben premik – iz tradicionalnega, institucionalnega zdravljenja v bolnišnicah, k »skupnostnemu pristopu«. To pomeni, da imajo prebivalci v lokalni skupnosti dostop do celotnih interdisciplinarnih timov – psihiatrov, kliničnih psihologov, socialnih delavcev, medicinskih sester in delovnih terapevtov.

Naša naloga je, da ustvarjamo prostore zaupanja – v šolah, na delovnih mestih in v lokalnih skupnostih. S tem gradimo kulturo, v kateri je skrb za duševno zdravje nekaj normalnega, dostopnega in blizu vsakomur.

Centri za duševno zdravje za otroke, mladostnike in odrasle so danes prisotni v večini regij. Omogočajo zgodnjo pomoč, interdisciplinarno obravnavo in dostopnost brez dodatnih finančnih bremen. Vendar mrežo služb za duševno zdravje ne tvori le zdravstvo, ampak gre za preplet vseh služb, ki se morajo strniti okoli posameznika, ko le-ta zaradi težav v duševnem zdravju potrebuje pomoč. Prav goriška regija je bila prva, ki je formalizirala tako mrežo služb za podporo duševnemu zdravju.«

Program in vse deležnike, ki sooblikujejo vsebine festivala, je podrobneje predstavila Andrejka Prijon, regijska koordinatorica za duševno zdravje, NIJZ OE Nova Gorica:

»Kot vsako leto smo k vsebinskemu sodelovanju ali organizacijskemu partnerstvu povabili več deležnikov v regiji, ki so pomembni za področje duševnega zdravja. Festival je naša regijska posebnost, saj bo dogajanje trajalo kar tri mesece, tekom katerih se bo zvrstilo šest večjih dogodkov, spremljevalne aktivnosti in dodatna ponudba nevladnih organizacij. Poleg tega je predviden poseben program za šole in vrtce, s katerim želimo razviti občutljivost za teme duševnega zdravja tudi pri otrocih.

Z aktivnostmi se odzivamo in poskušamo odgovoriti na različne regijske pobude in potrebe ter naslavljamo različne ciljne skupine; letos so to konkretno učitelji, vzgojitelji in strokovnjaki, ki delajo z mladimi, zaposlovalci in tudi neposredno starši. Dogodki ostajajo brezplačni, z njimi želimo pokriti območje celotne regije, tako da imajo prebivalci vsake od 13 občin možnost sodelovanja in vključevanja.«

Lepo vabljeni k udeležbi na Festivalu duševnega zdravja Goriške regije 2025!

https://nijz.si/obmocna-enota-nova-gorica/festival-dusevnega-zdravja-goriske-regije-2025-2/