Psihologinja doc. dr. Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ): »V letu 2023 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 358 oseb, od tega je bilo 295 moških in 63 žensk. Med vsemi smrtmi, ki smo jih v letu 2023 zabeležili v Sloveniji med prebivalci s stalnim prebivališčem v Sloveniji (N = 21 540), je delež smrti zaradi samomorov znašal 1,67 %. Leta 2023 je skupni samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 16,96 in je najnižji od količnikov v preteklih desetih letih. V obdobju 2014 – 2023 je med posameznimi leti sicer prihajalo do nihanja samomorilnega količnika, vendar je že več let opazen trend upadanja. Podatki na podlagi triletnih drsečih povprečji sicer kažejo, da se je stopnja samomora v zadnjih letih stabilizirala. Zaradi samomora je v letu 2023 umrlo več kot 4,5-krat več moških kot žensk. Razen pri višjih starostnih skupinah (75 +) je bil samomorilni količnik v letu 2023 v primerjavi z letom poprej nižji pri vseh starostnih skupinah. Podatki so vsekakor vzpodbudni za nadaljnje delo na področju preprečevanja samomora, kar še naprej ostaja naloga celotne družbe in nekaj, čemur se je treba posvečati skozi celo leto.«

Več podatkov je na voljo v prilogi 1.

Bližnji in svojci,  ki so koga izgubili zaradi samomora ali so se soočali s samomorilno stisko bližnjega, so lahko tudi sami v stiskah in so še posebej ogrožena, a žal velikokrat spregledana skupina. Mednarodni simbol za izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili, je rumeno-oranžna pentljica. Kako pomemben je sočuten in odkrit pogovor o samomoru, se zrcali tudi skozi geslo Svetovnega dneva preprečevanja samomora 2024-2026 in spremljajoče aktivnosti, ki jih zaobjema slogan ‘Pričnimo pogovor’. Slogan je lahko spodbuda za posameznike, skupnosti, organizacije in politične odločevalce, da bi sodelovali v odprtih in iskrenih razpravah o duševnem zdravju in samomoru. S pogovorom o teh pomembnih vsebinah, predvsem pa s sodelovanjem med sektorji, lahko ustvarimo bolj podporno in sočutno družbo, v kateri bo samomor mogoče preprečevati.

Več o geslu obeležitve svetovnega dneva preprečevanja samomora je na voljo v prilogi 2.

Več o aktivnostih Univerze na Primorskem je na voljo v prilogi 3.

Pomoč ljudem v stiski

V Slovenskem združenju za preprečevanje samomora je večina aktivnosti usmerjenih v strokovno psihološko pomoč ljudem, ki so v čustveni stiski ali pa ne obvladajo več življenjskih težav. V 18 slovenskih mestih je vzpostavljena mreža svetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet – Tu smo zate, kjer je na voljo brezplačna pomoč odraslim, osem svetovalnic pa sprejema tudi mladostnike. Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, katerega del je Center za psihološko svetovanje POSVET, je povedal: »Problemi klientov so povezani z različnimi področji življenja – odnosi v partnerskem in ali družinskem življenju, težave v medosebnih odnosih, težave na delovnem mestu, identitetna kriza v času odraščanja. Srečujemo pa se tudi s hujšimi stiskami, ko klienti že razmišljajo o samomoru. Če gre za začetke samomorilnih misli, kjer lahko pomaga strokovno voden pogovor in čustvena podpora, ostaja klient v obravnavi na Posvetu. Če pa gre za resnejše težave z jasno izoblikovanimi mislimi na samomor in celo načrtom, kako ga izvesti, pa je nujna takojšnja napotitev v ustrezne specialistične službe, k psihiatru. Pomemben del preventivnega dela pri samomorilni ogroženosti, ki jo opravljajo svetovalci Posveta, je prav tovrstno pravočasno odkrivanje in napotitev v ustrezno obravnavo.«

Več informacij o delovanju svetovalnic je na voljo v prilogi 4.

Akcijski načrt 2024 – 2028 za področje preprečevanja samomora

Resolucija nacionalnega plana za duševno zdravje – MIRA vključuje tudi prioritetno področje preprečevanja samomora. Prioritetne naloge znotraj področja preprečevanja samomora sprejema in usmerja Interdisciplinarna skupina za preprečevanje samomora , ki jo koordinira NIJZ. Sestavljajo jo strokovnjaki različnih področij, ki s svojim znanjem in izkušnjami naslavljajo različne ravni ukrepanja za preprečevanje samomora – od promocije duševnega zdravja, aktivnosti ozaveščanja in destigmatizacije, identifikacije ogroženih, dela z ogroženimi, do žalovanja in dela s svojci ter beleženja samega pojava. V letu 2023 je bil pripravljen akcijski načrt za obdobje 2024 – 2028, ki je trenutno v pregledu na Ministrstvu za zdravje.

Več o programu MIRA je na voljo na naslednji povezavi.

Aktivnostih preprečevanja samomora in sodelovanje z mediji – posodobljena priporočila odgovornega poročanja o samomoru v letu 2024

Prve smernice za odgovorno novinarsko poročanje o samomoru smo v Sloveniji dobili leta 2010. Prizadevanja na področju preprečevanja samomora bi bila težje izvedljiva, če ne bi mediji prepoznali svoje vloge pri tem. Upoštevanje smernic za odgovorno poročanje o samomorih je vplivalo na to, da so prispevki o samomoru, razen redkih izjem, postali bolj senzibilni do tistih, ki so v stiski, kot tudi do tistih, ki so zaradi samomora koga izgubili, navedeni so viri pomoči. Kot vsa prizadevanja na področju preprečevanja samomora je tudi to naloga, ki se nadaljuje. Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna zveza za preprečevanje samomora sta v letu 2023 izdali posodobljeno verzijo smernic oziroma priporočil. Prenovljena priporočila bodo do konca letošnjega leta izdana tudi v Sloveniji in so plod sodelovanja med NIJZ, Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora, Slovenskim centrom za raziskovanje samomora na Univerzi na Primorskem, Ozaro in Katedro za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani. Doc. dr. Saška Roškar, NIJZ, je povedala: »Nova priporočila ohranjajo vse bistvene elemente, dodan je poudarek na novih medijih in tehnologijah. Opazen je tudi premik paradigme od poudarjanja dejavnikov tveganja k poudarku varovalnih dejavnikov. Poročaje o samomorih je zahtevna naloga, ki zahteva veliko mero senzibilnosti, predvsem pa odgovornosti, saj imajo določeni načini poročanja lahko negativni učinek. Novinarji imajo zahtevno nalogo, da najdejo pravo ravnovesje med pravico javnosti do obveščenosti in tveganjem nezaželenih učinkov. Zato je pomembno, da stvari zastavimo sodelovalno, kot dialog med strokami«.

K upoštevanju priporočil o odgovornem poročanju novinarje obvezuje tudi Kodeks novinarske etike, še posebej pa so te vsebine pomembne za bodoče strokovnjake s tega področja. O pomenu priporočil je dr.  Igor Vobič, redni profesor na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in član Novinarskega častnega razsodišča kot predstavnik javnosti povedal: »Poročanje o tako občutljivih družbenih pojavih, kot je samomor, zahteva posebno pozornost in odgovornost novinarjev. Smernice novinarskim uredništvom predstavljajo pomembno orodje, saj ponujajo zadnja spoznanja o vlogi medijev na področju preprečevanja samomora, izpostavljajo odgovorne vidike poročanja o tem kompleksnem pojavu in hkrati dajejo konkretne usmeritve ter nasvete, s čimer nadgrajujejo kodificirane etične standarde novinarskega poročanja o samomoru. Sodobno novinarsko delo pomembno določajo poslovni interesi medijskih lastnikov in menedžmenta, ki s seboj prinašajo tveganja hitrega poročanja, cenenega klikolova in senzacionalizma, kar novinarjem otežuje odgovorno opravljanje svojega dela in v primerih poročanja o samomoru prinaša neslutene posledice.«

V okviru študija novinarstva na ljubljanski Fakulteti za družbene vede posebno pozornost posvečamo tudi etičnim dilemam novinarskega poročanja o samomoru.  Pri tem ugotavljamo, da je zaradi nenehnega razvoja komunikacijskih tehnologij ter z njim povezanih kompleksnosti digitaliziranega družbenega komuniciranja in pritiskov na novinarsko delo ključno, da se izobraževanje in usposabljanje novinarjev nadaljuje tudi po prehodu iz predavalnice v uredništvo. Smernice v tem smislu predstavljajo pomembno izhodišče ne le za razprave na presečišču javnozdravstvene in novinarske stroke, temveč dobrodošlo osnovo za poglobljen premislek o tem, kako se kot družba pogovarjamo o samomoru in kako bi lahko ta pogovor izboljšali.