Čez nekaj dni, 10. septembra, zaznamujemo svetovni dan preprečevanja
samomora, dan, ki bi moral pretresti in ozavestiti vsakogar med nami.
Letos poteka pod geslom »Spreminjajmo razumevanje samomora«Gre za premik, ki k spremembi ne le poziva, temveč jo zahteva. Zahteva,
da prekinemo zavezo molka, ki je dolga leta samomor prekrivala s tančico
sramu in stigme.
In vendar se Slovenija, kljub manjšemu številu samomorov leta 2023, sooča z novo potencialno grožnjo duševnemu zdravju, ki jo prinaša novi zakon o psihoterapiji. V svetu, kjer na leto zaradi samomora umre več kot 800 tisoč ljudi,
od tega v Sloveniji več sto, je sprememba razumevanja in pristopa k tej
problematiki nujna. Geslo, ki nas bo spremljalo do leta 2026, kliče k
odprtosti in razumevanju. Kaj to pomeni? Ne gre več za to, da bi se o
samomoru zgolj govorilo. Gre za to, da ga začnemo razumeti, kot si
zasluži – kot posledico stisk in težav, ki jih družba prepogosto
spregleda ali zavrne kot nepomembne.
V Sloveniji več samomorov od evropskega in svetovnega povprečja
Statistika nas opominja na resnost razmer. Umrljivost zaradi samomora
v Sloveniji je v zadnjih desetletjih sicer upadla za več kot 30
odstotkov, kar je spodbuden podatek, vendar Slovenija še vedno beleži
več samomorov od evropskega in svetovnega povprečja. Povprečni
samomorilni količnik v Sloveniji je v zadnjem desetletju (2009–2020)
znašal 19,79 na 100.000 prebivalcev, kar je skoraj dvakrat več kot
evropsko povprečje. Vsak samomor je tragičen rezultat zapletenega
prepleta življenjskih doživljajev, osebnostnih značilnosti, medicinskih
in psihiatričnih diagnoz, zapletov v odnosih ter akutnih stresnih
dejavnikov. Samomor ni osamljen dogodek, temveč sestavni del
življenjskega procesa, kar še posebej poudarja pomen celostnega pristopa
pri njegovem preprečevanju.
Velik delež ljudi, ki končajo življenje s samomorom, se spopada z
duševnimi boleznimi. Nedavne ocene napovedujejo, da bodo duševne bolezni
v naslednjih dveh desetletjih predstavljale kar 25 odstotkov celotnega
bremena bolezni po svetu, kar jih uvršča med najpomembnejše zdravstvene
izzive – celo pred rakom in srčnimi obolenji. Kljub temu številni
posamezniki, ki trpijo za duševnimi boleznimi, ne poiščejo ustrezne
pomoči. Eden izmed razlogov je stigma, ki spremlja tiste, ki so
poskušali storiti samomor, in njihove bližnje, pa tudi svojce tistih, ki
so zaradi samomora umrli ali ga poskušali storiti. Preberi celoten članek >>>
|
