Tako kot lahko vsak od nas doživi duševno stisko, lahko tudi vsak od nas pomaga človeku v duševni stiski. In bolj kot izbira "pravih besed" je pomembno, da mu pokažemo iskreno skrb, poudarjajo na usposabljanjih iz psihološke prve pomoči na NIJZ-ju.

Psihološka prva pomoč je osnovna podpora, ki jo nudimo svojcu, prijatelju, znancu, sodelavcu v duševni stiski, dokler se ta ne razreši ali dokler ne dobi strokovne pomoči. 

Usposabljanja iz psihološke prve pomoči v primerih depresije in samomorilnega vedenja pripravljajo v okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja (Mira) na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) že od leta 2022. Udeleženci se v okviru brezplačnega štiriurnega izobraževanja, ki poteka v manjših skupinah in vključuje tako teoretični kot izkustveni del, naučijo, kako ravnati, ko prepoznajo človeka v duševni stiski, podobno, kot se kandidati za vozniški izpit naučijo nuditi prvo pomoč človeku s telesno poškodbo.

Program usposabljanj iz psihološke prve pomoči je še v razvojni fazi oziroma v fazi evalvacije, pojasnjujejo na NIJZ-ju. Glede na zelo dober odziv udeležencev petih usposabljanj, kolikor so jih do zdaj pripravili, pa ugotavljajo, da so te vsebine pomembne in potrebne. Z njimi nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje in jih vsebinsko še razširiti.

Že zdaj so na spletni strani programa Mira (zadusevnozdravje.si), ki ga upravlja NIJZ, poleg psihološke prve pomoči v primerih depresije in samomorilnega vedenja na voljo tudi smernice psihološke prve pomoči pri paničnih napadih in čezmernem pitju alkohola.

Trije koraki: Prepoznava, pristop in pomoč

Smernice psihološke prve pomoči predvidevajo tri korake, zaobjete v kratici PPP: prepoznava, pristop, pomoč.

Prvi korak je prepoznavanje človeka v duševni stiski na podlagi njegovih verbalnih in neverbalnih sporočil. Splošno vodilo je, da smo pozorni na vedenjske spremembe, ki trajajo dlje časa, in ki za tega človeka niso značilne, na primer, ko se nekdo, ki je bil prej družaben, začne zapirati med štiri stene. Še posebej, če vemo, da je pred kratkim doživel hud stresni dogodek.

Drugi korak je pristop k človeku. Pogovor lahko začnemo s preprostim vprašanjem: "Kako se počutiš?" in nadaljujemo z našim opažanjem: "Zdi se mi, da se izogibaš družbe." Tako odpremo prostor za pogovor. Če človek težave zanika ali nam da vedeti, da se o tem ne želi pogovarjati z nami, to sprejmemo brez užaljenosti in mu sporočimo, da smo mu na voljo, ko ali če nas bo potreboval.

Tretji korak je nudenje podpore in spodbuda k iskanju ustrezne strokovne pomoči.

Včasih je pomembno že to, da človeku zgolj prisluhnemo in smo mu na voljo. Psihiatrinja Vesna Švab v intervjuju za MMC poudarja, da je pristna skrb, četudi je izrečena z napačnimi besedami, boljša kot nikakršna skrb. "Da mi je mar za nekoga, lahko izrazim tudi z napačnimi besedami, ampak moja neverbalna komunikacija, moj izraz, zven mojih besed, je tisto, kar lahko reši življenje. Pomembna je tudi pomoč, na primer pri vsakdanjih življenjskih opravilih, kot sta skrb za gospodinjstvo in varstvo otrok. Zagotovo pa nikomur, ki je depresiven, ne pomaga, če ga prehitro silite v sicer koristne dejavnosti, ki jih (še) ne zmore."

A ljudje s težavami v duševnem zdravju pomoč pogosto zavračajo in je ne iščejo zaradi strahu pred stigmo.

Preberi celoten članek https://www.rtvslo.si/zdravje/bolj-kot-izbira-pravih-besed-steje-pristna-skrb/691926