NAROČITE NOVE KNJIGE !

 NAROČITE KNJIGE !

Napovednik dogodkov

Trenutno na seznamu ni načrtovanih prihajajočih dogodkov.
Poglej koledar dogodkov

Prva stran
Sindrom prevaranta: Občutki dvomov v lastne sposobnosti, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno Natisni E-pošta
Vpisal: Lost   
16. 12. 2023
Sindrom prevaranta je psihološki konstrukt, njegova značilnost so občutki dvoma v lastne sposobnosti, kompetentnost in inteligentnost, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno. V angleščini je skupek opisanih občutkov znan kot "Impostor syndrom."

Na podlagi kliničnih intervjujev z uspešnimi ženskami sta ga leta 1978 prvič opredelili ameriški psihologinji Pauline Clance in Suzanne Imes. 

V slovenščini se pojavljata prevoda Sindrom vsiljivca in Sindrom prevaranta. Prevod zadnjega je uporabljen tudi v magistrski nalogi Katarine Šavrič. Gre praktično za edino znanstveno-raziskovalno delo v slovenščini na to temo. Magistrska naloga je na Filozofski fakulteti v Ljubljani nastala leta 2018, mentorica pa je bila prof. dr. Eva Boštjančič: “Ljudje s sindromom prevaranta se počutijo anksiozno, ves čas jih je strah, da jih bodo razkrinkali. Te osebe so objektivno zmožne velikih dosežkov, občutki pa so tisti, ki jih delajo prevarante.”

Spekter občutkov je lahko zelo širok, zato je treba biti previden in ne posploševati. “Psihologi ljudi radi opredeljujemo, a jih ne smemo predalčkati. Toda če gre za kombinacijo določenih občutkov, tudi vedenj, potem lahko govorimo o sindromu prevaranta. Takšni občutki se večkrat pojavljajo pri ljudeh, ki so bili vzgojeni v družinah, kjer se je poudarjala uspešnost in dosežki, kjer se je to nagrajevalo. Sindrom je bolj značilen za prvorojence, povezujemo pa ga tudi s perfekcionizmom, anksioznostjo, nevroticizmom in nižjo vestnostjo. Običajno je prisotno tudi nizko samospoštovanje.”

Nekatere študije ugotavljajo, da so ženske morda bolj izpostavljene, saj imajo zaradi porodniških dopustov, skrbi za otroke in obremenitev v gospodinjstvu predvsem v službenih okoljih občutek, da so jih med njihovo odsotnostjo drugi prehiteli in ta primanjkljaj kompenzirajo. Psihologinja Eva Boštjančič sicer opozarja, da prav vse študije, predvsem na delovnih mestih, temu nujno ne pritrjujejo. “Raziskava Katarine Šavrič med 317 zaposlenimi Slovenkami in Slovenci pa je pokazala, da so občutki prevaranta res bolj pogosti pri ženskah in pri višje izobraženih in predvsem pri zaposlenih na začetku kariere.”

Imposterji oziroma “prevaranti” so manj zadovoljni z delovnim mestom, so pasivni in v službi manj požrtvovalni, velikokrat so pod stresom, a hkrati tudi pripadni delovni organizaciji, saj si ne želijo v neznano okolje. Zelo težko sprejmejo pohvale oziroma priznanje za svoje delo, lahko zavrnejo napredovanje.

“Nisem prepričan, da res sodim v to okolje”

Dr. Thomas Curran je star 35 let. Je profesor psihologije na London School Of Economics in avtor knjige o perfekcionizmu The perfection trap, kar bi v slovenščino lahko prevedli kot Past popolnosti. Prof. Curran pravi, da ima tudi sam izkušnjo s sindromom prevaranta. Prihaja namreč iz manjšega delavskega kraja v Veliki Britaniji. Oče je delal na gradbiščih, mama je bila receptorka v hotelu. Odraščanje v skromnem okolju ga je zaznamovalo bolj, kot je mislil.

“Ko mi je mama pakirala stvari za odhod na univerzo, sem začutil nekaj, kar danes imenujemo sindrom prevaranta: da se odpravljam nekam, kamor v resnici ne sodim. Zavedel sem se, kaj v praksi pomeni razredni sistem v Veliki Britaniji in da nekako ne sodim med vrstnike, ki so bili v kampusu v večini, torej med študente iz uglednih in bogatih družin. In ta občutek me kljub uspešni karieri še vedno včasih spremlja, ko se zdaj kot profesor sprehajam po hodnikih London School of Economics. Nisem povsem prepričan, da res sodim v to okolje.”

Prof. Thomas Curran je v Veliki Britaniji vodilna avtoriteta na področju študij perfekcionizma, veliko predava in za številne svetovne medije piše tudi o sindromu prevaranta. Med drugim je pred meseci za britanski časnik The Guardian vodil odmeven webinar na to temo. Ključna izhodišča o sindromu prevaranta je pojasnil tudi v intervjuju za Val 202.

“Pomembno je, da ljudje prepoznamo, da s tem, ko poskušamo biti popolni, v svet v resnici pošiljamo nerealno podobo samih sebe. In tega se seveda globoko v sebi zavedamo, zato se soočamo z veliko dvomi in pretvarjanjem, kar lahko pripelje tudi do strahov, pretirane zaskrbljenosti, vrtenja v začaranem krogu. Vse te negativne občutke skušamo kompenzirati tako, da še bolj stremimo k perfekcionizmu.”

 Celoten članek lahko preberete tukaj https://www.rtvslo.si/zdravje/sindrom-prevaranta-obcutki-dvomov-v-lastne-sposobnosti-ceprav-objektivni-dosezki-kazejo-nasprotno/691851

 

 

 

 
< Nazaj   Naprej >
skupine
Švicarski prispevek
Podprto z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
SOS Telefoni

ŽIV ŽIV

Podarite 0,5% dohodnine

Podarite
Dobrodelnost vas nič ne stane. Izpolnite obrazec

Pomembne povezave




DAM na Facebooku

Sledi nam na FACEBOOKU
© 2005 - 2024 Nebojse.SI - e-glasilol Društva DAM
Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami