Nacionalni program duševnega zdravja je leta 2018 v slovenski zdravstveni sistem uvedel centre za duševno zdravje odraslih in centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Po besedah Radivoja Pribakovića Brinovca nudijo hitro dostopno pomoč, multidisciplinarni pristop in skupnostno obravnavo v domačem okolju. Do leta 2028 naj bi jih po vsej Sloveniji odprli 25 za odrasle in 28 za otroke in mladostnike.

"Predstavljam si, da bo mreža, v katero so vpeti centri za duševno zdravje, službe v lokalni skupnosti in svojci, zmožna obvladovati večino bremen na področju duševnega zdravja prebivalstva," med drugim v intervjuju poudarja naš sogovornik.

Prvi centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter odraslih so zaživeli leta 2019. Kakšne spremembe prinašajo pri obravnavi duševnih težav?

Ena izmed najpomembnejših izboljšav je lažja dostopnost do strokovne pomoči. Napotnica praviloma ni potrebna. Poleg tega imajo centri svoje prostore v zdravstvenih domovih, torej na točki prvega stika posameznika z zdravstvenim sistemom. Delujejo regijsko po načelu "do pomoči tam, kjer živim". Po vstopu v center za duševno zdravje sledi postopek usmerjanja, ko posameznika najprej na standardiziran način izprašajo o njegovih duševnih težavah, zatem pa ga glede na njegove potrebe usmerijo k najprimernejšemu strokovnjaku ali k več strokovnjakom. Centri za duševno zdravje imajo namreč multidisciplinarno ekipo strokovnjakov, ki človeka z duševnimi težavami obravnavajo z različnih vidikov. Načrt obravnave je praviloma narejen skupaj z njim, saj je njegova motivacija ključna za uspeh. Poleg multidisciplinarne obravnave je pomembna izboljšava tudi skupnostna obravnava z mobilnimi timi, ki obiskujejo ljudi s hujšimi težavami v duševnem zdravju na njihovih domovih. S tem se zmanjšuje potreba po hospitalizaciji.

Ko smo v duševni stiski, lahko torej v centru za duševno zdravje pod isto streho dobimo različne oblike pomoči, ne da bi hiteli od strokovnjaka do strokovnjaka, od službe do službe?

Da. Ob tem bi poudaril tudi pomen vpetosti centrov v lokalne skupnosti, saj zdravstvene obravnave ne moremo ločiti od družinskega, službenega ali šolskega okolja. Centri so povezani z različnimi službami znotraj zdravstvenega doma in zunaj njega: z osebnim zdravnikom, s pediatrom, patronažno službo, službo nujne medicinske pomoči, z razvojno ambulanto, s službami socialnega varstva, z ustanovami vzgoje in izobraževanja itn. Kadar gre za nujne ali težje primere duševnih težav, komunikacija, ki jo usklajujejo koordinatorji skupnostne obravnave, poteka tudi med centrom in psihiatrično bolnišnico. 

 Celoten članek https://www.rtvslo.si/zdravje/centri-za-dusevno-zdravje-prevzemajo-vse-vec-bremen-pri-obvladovanju-dusevnih-tezav/679908