NAROČITE NOVE KNJIGE !
|
|
|
|
Prva stran
|
10. oktober 2023 – Svetovni dan duševnega zdravja |
|
|
Vpisal: Lost
|
10. 10. 2023 |
Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10.
oktobra, poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih
za preprečevanje, prepoznavanje in zdravljenje duševnih težav in motenj
ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev.
V
letu, ki ga je Vlada RS razglasila za slovensko leto duševnega zdravja,
smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) za vse devetošolke
in devetošolce v šolskem letu 2023/24 v okviru programa za duševno
zdravje mladih ponatisnili priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje. Priročnik je hibrid med klasično knjigo in spletiščem #Tosemjaz, obogaten s QR
kodami, ki mladega bralca vodijo do koristnih spletnih rubrik in
zvočnih posnetkov – vodenih izkustvenih vaj za samopomoč. Mladostnike
opogumlja in jim približa univerzalne veščine za lažji vsakdan.NIJZ pripravlja nov akcijski načrt za spopadanje z izzivi s področja duševnega zdravja Duševno
zdravje je univerzalna človekova pravica, je vodilo, s katerim letos
obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Ponuja nam priložnost, da
ponovno premislimo pomen duševnega zdravja in kaj vse opisujemo, ko
izrečemo besedi duševno zdravje. Dobro duševno zdravje je ključnega
pomena za naše splošno zdravje in blaginjo. Če ga razumemo kot
univerzalno človekovo pravico, služi promociji in zaščiti našega
dostojanstva, avtonomije in vključenosti v skupnost. »Zato je
pomembno, da, kot družba, povezano, s skupnimi napori zagotavljamo
okolja, ki krepijo in varujejo duševno zdravje. To so zdravi, varni in
spodbudni vrtci, šole, delovna mesta, vse bolj pa je očitno, da moramo
zraven šteti tudi digitalna okolja. Povezano in s skupnimi napori moramo
zagotavljati tudi pravico dostopa do kakovostnega zdravljenja, ki
ustreza našim potrebam. In ko izrečemo povezano in s skupnimi napori, se
oziramo v smeri k odločevalcem in hkrati uporabnikov storitev in
njihovih svojcev. Vsakdo ima pravico sodelovati pri odločanju o svojem
duševnem zdravju«, je povedal Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ.
Nacionalni inštitut za javno zdravje v vlogi upravljavca izvajanja
Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, pripravlja nov
akcijski načrt, ki vključuje ukrepe, s katerimi bomo naslavljali izzive s
področja duševnega zdravja v Sloveniji in ki bodo temeljili na
povezovanju in sodelovanju različnih deležnikov/partnerjev/institucij na
področju duševnega zdravja. Priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje Številni
razredniki bodo priročnike predali svojim učencem v okviru aktivnosti,
ki jih bodo namenili 10. oktobru, svetovnemu dnevu duševnega zdravja.
Pobudo NIJZ, da priročnike podarimo celotni generaciji, ki drugo leto
zaključuje osnovnošolsko izobraževanje, sta podprla tako Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje kot Ministrstvo za zdravje. Gre za skupno aktivnost NIJZ in obeh ministrstev v prizadevanjih za dobro duševno zdravje mladostnikov. Prim. Nuša Konec Juričič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je povedala: »Priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje sodi v program za duševno zdravje mladih To sem jaz,
ki ga neprekinjeno že 23. leto razvijamo in upravljamo na celjski
območni enoti NIJZ« ter dodala: »Osnovni cilj programa je podpora
otrokom in mladostnikom pri razvoju in krepitvi socialnih in čustvenih
veščin ter realne samopodobe, ki so ključne za njihovo vsakodnevno
delovanja ter spoprijemanje z izzivi odraščanja. Ta cilj zasledujemo
preko dveh stebrov programa. Prvi je celostni model desetih preventivnih
delavnic, je na voljo pedagoškim delavcem vseh osnovnih in srednjih šol
v Sloveniji. Drugi steber programa predstavlja spletišče www.tosemjaz.net
s spletno svetovalnico, v kateri je mladim v podporo ekipa 70ih
svetovalcev – prostovoljcev (psihologov, zdravnikov ter drugih
strokovnjakov), spletišče pa je tudi zakladnica več kot 300 prispevkov o
temah, pomembnih za mlade sodobnega sveta.« Program To sem jaz
je kot primer dobre prakse že prepoznan pri Svetovni zdravstveni
organizaciji, vključen je v bazo Evropske komisije preventivnih
programov za mlade, trenutno pa je v oceni tudi pri skupini za
evalvacijo preventivnih programov v okviru OECD. Socialno čustvene
veščine, med katere sodijo veščine komunikacije, sodelovanja,
asertivnosti, prevzemanje odgovornosti, postavljanje ciljev, reševanje
problemov, obvladovanje stresa ter prepoznavanje lastnih čustev, misli
in vedenja – so univerzalne in brezčasne. Dokazano izboljšujejo duševno
zdravje, učni uspeh, zmanjšujejo verjetnost različnih neželenih vedenj
in so temeljni gradniki dobrega zdravja tudi v odrasli dobi. Na koncu je prim. Nuša Konec Juričič (NIJZ) še dodala: »V
Sloveniji že imamo nekaj uveljavljenih, učinkovitih javnozdravstvenih
programov za spodbujanje socialnih in čustvenih veščin, ki se izvajajo v
praksi, vendar večinoma občasno in niso dostopni vsem. Na NIJZ se v
okviru nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA zavzemamo za
postopno sistemsko uvajanje teh programov na področje vzgoje in
izobraževanja, preventivnega zdravstvenega in socialnega varstva, s
čemer lahko zagotovimo njihovo široko dostopnost, kakovost,
sistematičnost, kontinuiteto in trajnost v izvajanju.« Osvajanje
socialno čustvenih veščin je tek na dolge proge, začeti se mora zelo
zgodaj, torej že v krogu družine in potem nadgrajevati skladno z
razvojnim obdobjem in aktualnimi potrebam otrok in mladostnikov ter
staršev. Mladi so še posebej občutljivi Priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje, se aktivno povezuje z uporabo spletišča #Tosemjaz,
ki ima na letni ravni več kot 150.000 unikatnih obiskovalcev, mladi pa v
spletni svetovalnici zastavijo približno 3.000 vprašanj o težavah in
dilemah odraščanja. Mag. Tadeja Batagelj, psihologinja in
soavtorica priročnika, direktorica Svetovalnega centra za otroke,
mladostnike in starše Maribor, e povedala: »Priročnik
Kaj lahko naredim, da mi bo lažje smo začeli pripravljati kot odgovor
na zaznane stiske mladih, zaradi katerih iščejo odgovore na spletišču
Tosemjaz ali se obračajo na strokovne službe,« in še dodala: »Še posebej
ranljivi so mladi na različnih prehodih, kot so na primer maturanti in
devetošolci, zato smo tretjo distribucijo namenili ravno njim. Iz
okolja, ki jim je bilo poznano in so se posledično počutili varno, zdaj
vstopajo v nova okolja, v nove socialne skupine, kjer jih drugi ne
poznajo in ne poznajo njihovih šibkosti in močnih področij. Temeljno
sporočilo, ki smo ga želeli avtorji priročnika in gradiv prenesti
mladim, je, da so stiske in izzivi normalen del odraščanja in življenja
ter da pri tem niso nemočni – pomagajo si lahko sami, obstajajo pa tudi
drugi viri pomoči, na katere se lahko obrnejo. Priročnik je posredno
namenjen tudi staršem in ostalim odraslim, ki stopajo stik z
mladostniki. Skozi psihoedukacijo omogoča boljše razumevanje
mladostnikovih stisk in duševnih težav, sprožilcev in vzdrževalnih
dejavnikov, tako da posredno nudi tudi vpogled v to, katere strategije
in reakcije odraslih so tiste, ki so koristne in ki mladostniku pomagajo
pri premagovanju težav.« Program To sem jaz je primer dobre prakse Posledice
epidemije Covid-19 so se tako ali drugače dotaknile prav vseh ter
pustile dolgo senco na duševnem zdravju posameznikov in družbe v celoti.
Mednarodna poročila, raziskave ter poročila služb v Sloveniji kažejo na
pomemben porast duševnih motenj v času med in po epidemiji. Dr. Branko Bregar, vodja Sektorja za duševno zdravje in demenco z Ministrstva za zdravje (MZ), je povedal: »Tudi
pri otrocih in mladostnikih zaznavamo porast duševnih težav, to kažejo
poročila iz vseh držav, ki so v obdobju epidemije spremljale duševno
stanje prebivalstva in o tem pričajo tudi izkušnje iz preteklih kriznih
obdobij. Negativno vpliva tudi ekonomska kriza, ki jo najbolj občutijo
starši in z njimi tudi otroci in mladostniki« ter še dodal: »Primer
dobre prakse, ki ga izpostavlja tudi Resolucija o nacionalnem programu
duševnega zdravja 2018-2028 je program To sem jaz, v okviru katerega je
nastal pričujoči priročnik z naslovom: Kaj lahko naredim, da mi bo
lažje?, ki je bil danes predstavljen.« Na koncu je dr. Branko Bregar (MZ) še povedal: »Naj
sklenem s pogledom v prihodnost; posledice epidemije so vendarle
prinesle tudi večje zavedanje pomena duševnega zdravja v družbi, zato je
napočil čas za udejanjanje dolgo pričakovanih sprememb in pobud na tem
področju.« Resolucija
o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018 – 2028, je prvi strateški
dokument z dolgoročnim načrtom za področje duševnega zdravja v
Sloveniji. Pokriva celotno področje od promocije duševnega zdravja,
zgodnje obravnave in zdravljenja do psihosocialne rehabilitacije,
spremljanja, evalvacije ter nadzora kvalitete izvajanja zastavljenih
aktivnosti in programov. Prinaša ustreznejšo organizacijo služb in
storitev na področju duševnega zdravja, zagotavlja večjo dostopnost do
pomoči in obravnave. Ključen poudarek daje krepitvi duševnega zdravja,
povezovanju različnih služb, nevladnih organizacij in drugih izvajalcev
na področju duševnega zdravja v lokalnem okolju.Pomembno je, da z različnimi aktivnostmi odpravljamo stigmo duševnih stisk Šolski
prostor v zadnjih letih, predvsem pa v obdobju med in po epidemiji še
bolj prepoznava pomen duševnega zdravja in v ta namen podpira in izvaja
mnogo aktivnosti. Aleš Ojsteršek, vodja Sektorja za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI), je povedal: »Zelo
nas veseli tokratno sodelovanje z NIJZ ob dnevu duševnega zdravja, ko
bodo vsi devetošolci prejeli krasen priročnik Kaj lahko storim, da mi bo
lažje.« Temeljno poslanstvo izobraževalnega sistema je spodbujati
celosten razvoj otrok in mladostnikov – za to je predvsem ključno
zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja. Ob tem je Aleš Ojsteršek (MVI) dodal: »V
ta namen smo v zadnjih dveh letih podprli dodatne zaposlitve v šolski
svetovalni službi. Dodatno se je zaposlilo okoli 250 svetovalnih
delavcev. Prav tako je v pripravi posodobitev programskih smernic za
delo šolske svetovalne službe, ki bo zaključena konec tega leta. Temu bo
sledila implementacija smernic v obliki delavnic in seminarjev za
svetovalne delavce, ki jih pripravlja ZRSŠ.« Na koncu je Aleš Ojsteršek z MVI povedal še: »Pomembno
je, da z različnimi aktivnostmi in ozaveščanjem vseh deležnikov naše
družbe o pomembnosti duševnega zdravja odpravljamo stigmo duševnih
stisk, da se lahko otroci in mladostniki o njih odprto pogovarjajo, pri
tem pa počutijo varne, sprejete in slišane. V šolskem prostoru bomo tudi
v prihodnje skrbeli za odprto komunikacijo, spoštljive odnose in
sprejemanje sebe in drugih.« |
|
|
Podprto z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji. |
Podarite 0,5% dohodnine
|