Vsak med nami, kdorkoli in kjerkoli je, ima pravico do najvišjega dosegljivega standarda duševnega zdravja, kar vključuje tudi pravico do zaščite pred tveganji za duševno zdravje, pravico do razpoložljive, dostopne, sprejemljive in kakovostne oskrbe ter pravico do svobode, neodvisnosti in vključenosti v skupnost.
Vsako leto 10. oktobra je obeležitev Svetovnega dne duševnega zdravja
priložnost za izboljšanje znanja, dvig ozaveščenosti in spodbujanje
ukrepov, ki krepijo in varujejo duševno zdravje vseh kot univerzalno
človekovo pravico.
Pod
okriljem Programa MIRA se bodo v počastitev Svetovnega dne duševnega
zdravja v devetih območnih enotah NIJZ odvijale različne dejavnosti,
srečanja, predavanja, delavnice, pogovori, razstave…, ki so namenjene
ozaveščanju ljudi o pomembnosti skrbi za duševno zdravje, širitvi znanj o
tem, kako krepiti duševno zdravje, destigmatizaciji duševnih stisk,
motenj in bolezni, predvsem pa o temi letošnjega Svetovnega dneva
duševnega zdravja, namreč, da je duševno zdravje univerzalna človekova
pravica.
Dobro
duševno zdravje je bistveno za splošno zdravje in dobro počutje. Po
podatkih Svetovne zveze za duševno zdravje ima eden od osmih ljudi v
svetu težave z duševnim zdravjem, ki lahko vplivajo na njegovo fizično
zdravje, dobro počutje, način povezovanja z drugimi in preživetje.
Stanja duševnega zdravja vplivajo tudi na vse več mladostnikov in
mladih. Bolezen v duševnem zdravju nikoli ne sme biti razlog za odvzem
človekovih pravic ali izključitev iz odločanja o lastnem zdravju. Vendar
pa se po vsem svetu ljudje z duševnimi težavami še naprej srečujejo s
številnimi kršitvami človekovih pravic. Mnogi so izključeni iz življenja
v skupnosti in diskriminirani, nimajo dostopa do oskrbe duševnega
zdravja, ki jo potrebujejo, ali pa lahko dostopajo le do oskrbe, ki krši
njihove človekove pravice.
Svetovna zdravstvena organizacija
(WHO), ki se povezuje in sodeluje s številnimi partnerji, pri svojih
aktivnostih na področju duševnega zdravja v letošnjem letu sledi vodilu
»Naše misli, naše pravice«. V ospredje postavlja skupna prizadevanja za
to, da se duševno zdravje ceni, krepi in varuje ter da se sprejmejo na
tem področju nujni ukrepi, da lahko vsak med nami uveljavlja svoje
človekove pravice in dostopa do kakovostne oskrbe duševnega zdravja, ki
in ko jo potrebuje.
V Sloveniji se je zgodil pomemben premik na
področju krepitve in varovanja duševnega zdravja prebivalstva v letu
2018, ko je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Resolucijo o
Programu MIRA, Nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje od 2018
do 2028. V njej je področje duševnega zdravja naslovljeno celostno,
postavljena so temeljna načela podpore in skrbi za duševno zdravje
posameznika in posredno družbe kot celote, zadani strateški cilji, ki se
jih želi v desetletnem obdobju do leta 2028 na področju skrbi za
duševno zdravje doseči. Kot načrtovano, se je v okviru Programa Mira že
delno vzpostavila mreža Centrov za duševno zdravje, v katerih delujejo
interdisciplinarni timi strokovnjakov, ki sledijo modelu skupnostne
obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju v njihovem domačem okolju,
kjerkoli je to mogoče. Vodilo pri delu Centrov za duševno zdravje je
zagotavljanje enake dostopnosti do storitev in programov za vse skupine
ljudi na določenem območju.
Trenutno v zdravstvenih domovih po Sloveniji deluje:
19 Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov
(Brezovica, Celje, Domžale, Idrija, Jesenice, Ljubljana – enoti Center
in Vič-Rudnik, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Ormož, Piran,
Posavje, Postojna, Ptuj, Ravne na Koroškem, Škofja Loka, Trbovlje,
Velenje) in
16 Centrov za duševno zdravje odraslih
(Celje, Domžale, Kočevje, Koper, Logatec, Maribor, Murska Sobota, Nova
Gorica, Ormož, Posavje, Ptuj, Ravne na Koroškem, Šentjur, Tolmin,
Trbovlje, Velenje).
Če
želite izvedeti več o svoji osnovni pravici do duševnega zdravja in o
tem, kako zaščititi pravice drugih, vas vabimo, da se pridružite kateri
od dejavnosti ob obeležitvi Svetovnega dneva duševnega zdravja 2023 in
si v znak podpore pripnite zeleno pentljo, ki to simbolizira.