 Kakšna bo moja prihodnost, je vprašanje, ki za otroke in mladostnike prav gotovo pomeni še dodaten stres in breme. Pojavlja se ob številnih obšolskih aktivnostih, pritiskih in dejstvu, da zadnje generacije mladostnikov otroštvo bolj kot na prostem, na primer na igriščih, preživljajo pred zasloni elektronskih naprav.
Kar polovica vseh duševnih težav se tako začne že pred 15. letom starosti; zato "ja" športu in ozaveščanju ter glasen "ne" tobaku in alkoholu – k temu bodo mlade spodbujali novopečeni ambasadorji zdravja.
Duševno zdravje ostaja tabu tema, v
družbi so takšne bolezni še vedno zelo stigmatizirane, o njih tudi težko
govorimo, dogajajo pa se vse preveč pogosto. "Gre za hudo stisko, pri kateri si prežet s strahovi, obstaja pa še stigma te stiske, da o tem ne smeš govoriti," je v oddaji 24UR ZVEČER dejal kreativec Aljoša Bagola. Kot je nadaljeval, vse to vodi v zapleten klobčič, ki ga moramo razpletati s pomočjo strokovnjakov in z delom na sebi. "Šele takrat začnemo razumeti, kaj pravzaprav duševno zdravje je. Telo pa odpove, ker je to edini način, da končno nekaj pove." "Stigma je družbena stvaritev," je dodala psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek. "Neka
določena zdravstvena ali druga stanja lahko začnemo gledati skozi
negativne vidike. Stigma je sistemska in to pomeni, da se družba na
potrebe določenih skupin ne odziva, kot bi se morala. Dolgoletno
zanemarjanje duševnega zdravja je odraz družbene stigme." Bagola
in Dernovškova sta se strinjala, da je stigma zelo škodljiva, ko je
osebna. Človek ima zdravstveno težavo in ima zaradi tega o sebi slabo
mnenje, je pojasnila Dernovškova. "Misli si, da se je zdaj življenje končalo, da se to ne bi smelo njemu zgoditi. Za ogled celotnega prispevka, kliknite na spodnjo povezavo.
https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-marsikaj-nam-mora-biti-ravno-ce-ne-nam-bo-samo-se-tezje.html
Izvirna novica: 24ur.com , 18.2.2023 Prispevek sta last medija 24ur.com |
