Pisatelj in esejist William Styron, ki je obvladal svojo depresijo, je o možnosti ozdravitve spodbudno zapisal: "Depresija ne pomeni konca duše; moški in ženske, ki so okrevali po bolezni – in teh je nešteto – so priče o njeni verjetno edini vrlini: da jo je mogoče premagati."

Kdaj se obrniti na strokovnjaka? Čas za strokovno pomoč je takrat, ko si posameznik sam ali s pomočjo bližnjih ne zna več pomagati in ko je njegovo vsakodnevno delovanje bistveno okrnjeno. "Če govoriva o depresiji, so razlogi, da poiščete strokovno pomoč, prav gotovo samomorilno razmišljanje in disfunkcionalnost, ko so vsakodnevno delovanje, odnosi z bližnjimi in kakovost življenja resno okrnjeni. Danes imamo toliko različnih virov pomoči, da se ljudje že kar težko znajdejo. Obrnete se lahko na osebnega družinskega zdravnika, ki je usposobljen za prepoznavanje depresije in ve, kako pomagati. V primeru življenjske ogroženosti lahko pokličete nujno zdravniško pomoč. V Ljubljani vas lahko v urgentni psihiatrični ambulanti na Njegoševi 4 vsako dopoldne do 15. ure pregleda psihiater. V nočnem času sta v Ljubljani odprti ambulanti na Zaloški cesti in psihiatrični bolnišnici Polje. V dopoldanskem času lahko pokličete tudi na regionalne centre za duševno zdravje za odrasle (in otroke), ki se vzpostavljajo po državi ali jim pišete prek elektronske pošte. Za obisk psihiatra ne potrebujete napotnice. Res pa je, da jo nekateri zahtevajo, še posebej v otroški in mladostniški psihiatriji, v katerih imajo zelo velik obseg dela in lahko tako bolje upravljajo začetne triaže," pojasnjuje psihiatrinja Vesna Švab.

Izbor načina zdravljenja je odvisen od globine in trajanja epizod. "Po mednarodnih smernicah, ki jih upoštevamo tudi pri nas," pravi Vesna Švab, "je treba najprej poskusiti s psihoterapevtskimi pristopi, za zdravila pa se odločimo, če smo s psihoterapijo neuspešni. Seveda včasih takoj predpišemo antidepresive, če vidimo, da je stanje tako hudo, da je potrebna takojšnja pomoč. Predpisujemo tudi druga zdravila, ki lahko okrepijo delovanje antidepresivov, a le v nekem prehodnem obdobju. Pristope je torej treba kombinirati."

Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek pri blagi in zmerni depresiji med drugim svetuje hojo, tudi tek, če je dovolj moči, a mora biti vsak dan in v vsakem vremenu. "Na začetku štejejo tudi majhni koraki. Moji pacienti mi pravijo, da je pomembno le to, da ne obležijo, tudi če se po štirih spravijo iz postelje in naredijo nekaj korakov. Možganom je namreč treba dopovedati, naj se zbudijo, in to jim lahko dopovemo z različnimi dejavnostmi. Če ima človek blago depresijo, so spodbudne dejavnosti ali sprememba okolja dovolj za prebuditev možganov. Tudi pri zmerni depresiji bodo pomagale dejavnosti, lahko tudi antidepresivi, globoko depresijo pa je nemogoče zdraviti brez zdravil, dejavnosti v tem primeru ne bodo zadoščale."

Depresija se ne umakne na hitro, ampak postopoma. V času izboljševanja so značilna nihanja razpoloženja, ki so velik izziv tako za človeka z depresijo kot njegove svojce, piše v priročniku Prepoznajmo in premagajmo depresijo. Človek namreč usmeri pozornost na trenutke, ko mu gre slabo, in ne na tiste, ko mu gre dobro. Ko se mu stanje izboljša, doživi veliko olajšanje, a tudi razočaranje ob vnovičnem poslabšanju stanja. Razočaranje je lahko tako globoko, da vodi celo v prekinitev zdravljenja ali opustitev dejavnosti za izboljšanje razpoloženja.

 Preberi celoten članek >>https://www.rtvslo.si/zdravje/prihodnost-zdravljenja-depresije-sta-timska-obravnava-in-kombinacija-terapij/645640