Ko pridejo dnevi, ko smo potrti, črnogledi in brezvoljni, običajno
pravimo, da smo depresivni, a depresija kot duševna motnja je veliko več
kot zgolj prehodno poslabšanje razpoloženja.
Žalost je naraven odziv na izgubo, pravi psihologinja Frances Wilks
v svojem delu Inteligentna čustva. S tem ko nam jemlje energijo za
vsakdanje dejavnosti, nam omogoča, da si med procesom žalovanja zacelimo
čustvene rane. A če je njena intenzivnost prevelika, če traja predolgo
ali če se pojavi brez razloga, postane ovira. Ravno zato, ker so spremembe razpoloženja in vedenja normalen del
nekaterih življenjskih okoliščin, je simptome depresije velikokrat težko
prepoznati. Poleg tega se depresija pogosto skriva za nepojasnjenimi
telesnimi simptomi. Ljudje poiščejo pomoč zdravnika zaradi telesnih
bolečin, stiskanja v prsih, nespečnosti, pomanjkanja apetita,
izčrpanosti, slabosti, navajajo v priročniku Depresija in bipolarna
motnja razpoloženja. Marsikomu je namreč lažje spregovoriti o telesnih
težavah kot opisovati mučne razpoloženjske spremembe, ki spremljajo
depresijo, ali govoriti o okoliščinah, ki so jih sprožile. Psihiatrinja Vesna Švab pravi, da med žalovanjem in depresijo razmejita čas in funkcionalnost posameznika.
"Človek, ki žaluje, je običajno dolgo časa globoko žalosten, ampak
ohranja stik z drugimi, išče pomoč in funkcionira v vsakdanjem
življenju. Tudi če na začetku potrebuje bolniško odsotnost, da si
opomore, se čez čas, ko občutki žalosti izzvenijo, vendarle želi vrniti v
življenje in začeti delati. Približno leto dni potrebujemo, da se
poslovimo od ljudi, ki smo jih imeli radi. Pri hudi depresiji pa človeku
zmanjka moči za vse – ne more več delati, ne more več stopati v odnose z
drugimi ljudmi in ne išče več pomoči. Ogradi se od vsega, simptomi ne
izzvenijo, ampak se samo še poglabljajo. Poleg tega, da je žalosten,
celo obupan, postane tudi brezvoljen, preplavlja ga občutek praznine.
Najhujša depresija ni takrat, ko jočemo, temveč takrat, ko ničesar več
ne občutimo, ko nimamo več moči in ko se ničesar več ne razveselimo.
Ravno pomanjkanje veselja spada med glavne diagnostične kriterije." Preberi celoten članek >> https://www.rtvslo.si/zdravje/na-depresijo-ne-moremo-gledati-zgolj-kot-na-napako-v-delovanju-mozganov/645576
|