Vsak izmed nas lahko nudi psihološko prvo pomoč osebi, ki doživlja panični napad, ima samomorilne misli, se znajde v depresiji ali ima težave s čezmernim pitjem alkohola. Smernice, ki temeljijo na strokovnih spoznanjih, a so namenjene splošni javnosti, lahko pri tem pomagajo. Bolj pomembno od uporabe »pravih besed« je, da pokažemo pristno zanimanje za osebo s težavami. Poskusimo ji nuditi podporo, jo razumeti in ji prisluhniti. Smernice so primerno izhodišče za osnovno ukrepanje, ne nadomeščajo pa strokovne pomoči, zato osebo s težavami opogumljajmo, da le-to čimprej poišče. Pri iskanju ji lahko ponudimo podporo, ji pomagamo poiskati ustrezne vire strokovne pomoči, ji ponudimo spremstvo do strokovnjaka. Doc. dr. Saška Roškar, univ. dipl. psih. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, poudarja: »Ob različnih priložnostih v življenju, kot na primer ob opravljanju vozniškega izpita, ljudje pridobivamo znanja in veščine prve pomoči. Ta nam omogočajo, da lahko osebi v primeru telesne poškodbe ali akutnega bolezenskega stanja nudimo nujno medicinsko pomoč, dokler ni zagotovljena strokovna zdravniška oskrba. Podobno velja za pomoč pri duševnih težavah in motnjah. Pomembno je, da vsak od nas osvoji znanja, kako prepoznati, pristopiti in pomagati osebi v duševni stiski, dokler ji ni na voljo strokovna pomoč. Tudi nudenje psihološke prve pomoči namreč predstavlja pomembno podporo in lahko celo reši življenje. V naši besedi je pomoč.« Več na tej povezavi. 

Že pred pandemijo covid-19, ki je pustila posledice na duševnem zdravju ljudi in nanj še vedno pomembno vpliva, je po ocenah strokovnjakov vsak osmi prebivalec našega planeta živel z duševno motnjo. Pandemija je povzročila globalno krizo duševnega zdravja, spodbudila stanja kratkoročnega in dolgoročnega stresa in spodkopala duševno zdravje milijonov ljudi. Ocene kažejo, da se je v prvem letu pandemije povečalo število anksioznih in depresivnih motenj za več kot 25 %. Duševno zdravje ljudi kaže spodbujati kot vrednoto, h kateri vsi stremimo in si zanjo še bolj prizadevamo ob podpori in s pomočjo vseh deležnikov in vseh družbenih podsistemov. Stigma in diskriminacija še vedno predstavljata oviri pri socialni vključenosti in dostopu do ustrezne oskrbe. Svetovna zdravstvena organizacija zato poudarja, da lahko vsak med nami odigra pomembno vlogo pri širjenju ozaveščenosti o tem, kateri preventivni ukrepi pri duševnem zdravju delujejo. Svetovni dan duševnega zdravja je odlična priložnost, da to storimo skupaj.

S sprejetjem Resolucije o Nacionalnem programu duševnega zdravja 2018 do 2028 je bil v Sloveniji narejen velik napredek pri varovanju in krepitvi duševnega zdravja prebivalstva. »V kratkem časovnem obdobju treh let je bilo vzpostavljenih 18 Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) in 16 Centrov za duševno zdravje odraslih (CDZO). V njih delajo interdisciplinarni timi strokovnjakov, ki sledijo modelu skupnostne obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju. V okviru zdravstvenega sistema na primarni ravni, kljub nezadostni kadrovski zasedbi, zagotavljajo kakovostne storitve prebivalcem lokalnega okolja, v katerega so umeščeni. Čeprav je bilo na področju skrbi za duševno zdravje narejenega veliko, je pred nami še veliko dela.», je ob obeležitvi Svetovnega dne duševnega zdravja poudaril Radivoje Pribaković Brinovec, vodja Programa MIRA,  Nacionalnega programa duševnega zdravja in predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ.

Pod okriljem Programa MIRA se bodo v počastitev Svetovnega dne duševnega zdravja v območnih enotah NIJZ odvijala strokovna srečanja, na katerih se bodo različni sogovorniki ukvarjali z vprašanji, kot so: - Kako poskrbeti za duševno zdravje otrok in mladostnikov? - Kako prepoznati njihove stiske in jim nuditi pomoč? - Kako destigmatizirati duševne težave in okrepiti odpornost otrok in mladostnikov, kadar odklanjajo šolo, ko se srečujejo s tesnobnostjo, anksioznostjo, nasiljem, samopoškodovalnim vedenjem, nekemično oziroma digitalno zasvojenostjo…

• 30.09. - OE Celje, ob 20.obletnici programa »To sem jaz«
• 03.10. - OE Nova Gorica, 17.10. zaključek
• 06.10. - OE Murska Sobota, 10.10. športni dogodek
• 14.10. - OE Maribor                       
• 25.10. - OE Kranj
• 25.10. - OE Ravne na Koroškem
• 07.11. - OE Novo Mesto
• 10.11. - OE Ljubljana

Letošnja kampanja Svetovne zdravstvene organizacije na temo »Naj bo duševno zdravje in dobro počutje
za vse globalna prednostna naloga« je priložnost za ljudi s težavami v duševnem zdravju, za
zagovornike, vlade različnih držav, delodajalce, zaposlene in druge zainteresirane strani, da se združimo v
svojih prizadevanjih, tako pri prepoznavi napredka na tem področju, kot tudi pri odločnem pozivu, kaj je
potrebno še storiti, da bosta duševno zdravje in dobro počutje vseh postala tudi globalna prednostna naloga.

Zato vas vabimo, da se nam v prizadevanjih na področju skrbi za duševno zdravje
pridružite in si 10. oktobra, na Svetovni dan duševnega zdravja, pripnete zeleno pentljo in
tako tudi simbolično izrazite vašo podporo.