Depresija se ji je pred približno dvajsetimi leti razvila iz neprepoznane anksiozne motnje, ki je skoraj povsem omejila njeno življenje.

Zaradi tesnobe, ki jo je občutila v množici, se je začela izogibati druženju s prijatelji, sprehodom, prireditvam, celo nakupom v trgovini. Nelagodje pred odhodom iz stanovanja je bilo tako močno, da je velikokrat dobila vročino. A tesnoba kljub izogibanju ni izzvenela, temveč je postajala vse močnejša. Sčasoma se je počutila varno le še med štirimi stenami svojega stanovanja, pa še tam ne, saj se je začela bati vode oziroma tuširanja. "Verjamem, da je nekomu, ki tega ni doživel, težko razumeti peklenski občutek, ko te stiska strah, obliva pot in hkrati trese mrzlica. Strah na strah, kot da te ogroža huda nevarnost."

In ker anksiozna in depresivna motnja običajno hodita z roko v roki, se je pri njej sčasoma iz zavozlanega klobčiča strahov razvila depresija. Občutki ničvrednosti, odtujenosti, osamljenosti in krivde. "Mislila sem si, da nisem dovolj dobra, da bi bilo bolje, ko me ne bi bilo, ker tako ali tako ne bo nič iz mene. V glavi sem imela črnino, kot da bi izključila stikalo. Tema, čista tema," se spominja. "Po vsem telesu sem imela bolečine, obhajal me je občutek, da ne morem dihati, kot da bi imela kamen na prsih. Mislila sem, da se mi bo zmešalo."

 Poglej prispevek >> https://365.rtvslo.si/arhiv/videonovice-info/174895539