"Trdim, da je kup ljudi, za katere sploh ne veš ali resnično hočejo ozdraveti" Natisni E-pošta
Vpisal: DAMa   
02. 06. 2005

ImageVečini ljudi je hipnoza poznana kot sestavni del odrskega nastopa, v katerem čarodej zelo uspešno prepričuje prostovoljce, da poljubljajo žogo, so kokoši, dojenčki ali celo zaljubljene čivave, vendar njene zmožnosti niso omejene zgolj na zabavo. Takšno stanje uma že vrsto let uporabljajo v medicini, seveda pri tem ne gre za zdravljenje s čudežnim serumom, ki nas odreši vseh bolezenskih zlodejev, naseljenih v naših telesih. Dr. Marjan Pajntar pojasnjuje: »Hipnoza je samo orodje, kot denimo kirurški nož, s katerim lahko operiraš možgane ali le kurja očesa, a znati moraš oboje.«

Hipnoza v povezavi z zdravstvom ni nekaj novega in sveže odkritega. Prvo znanje o manjših in večjih kirurških posegih v hipnotični anesteziji sega v Evropi v 18. stoletje. Opravili so že vse vrste operacij, kar jih je mogoče narediti.

 »Edina problematična stran takšne anestezije je, da ne ustavi dihanja, zaradi česar je nemogoče izvesti operacije srca in pljuč brez dodanih zdravil. Znan je James Esadaile, škotski kirurg, ki je v Indiji naredil okoli 360 velikih posegov, a so angleški zdravniki takrat menili, da ta metoda ni primerna. Vedno se kdo bojuje proti novostim,« razlaga prof. dr. Marjan Pajntar, dr. med., ki se že trideset let ukvarja s hipnozo in se jo je naučil uporabljati v tujini.

MNENJE STROKE

Problem operativnega posega, če je bolnik v stanju hipnoze, je potreba po nenehnem spremljanju njegovega stanja, ki se ohranja okoli dvajset minut, nato pa ga je treba poglabljati. Podobno je pri porodu, kjer so bolečine prav tako zelo velike. Tradicionalna medicina večinoma zavrača hipnotično anestezijo in je ne uporablja. Tako je tudi na Kliničnem centru v Ljubljani, saj se ne drži njihovih načel ravnanja, ki ne dovoljujejo alternativne medicine, sta dejali predstojnica oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok, prof. dr. Vesna Paver Eržen, in predstojnica kliničnega oddelka za reprodukcijo, prof. dr. Helena Meden -Vrtovec.

ImagePOROD V STANJU HIPNOZE

Znanje, ki je potrebno za alternativno pomoč nosečnici, je na tečajih v Sloveniji nabiralo precej ginekologov, ki so danes stari od 55 do 60 let, med mlajšimi pa zanimanje za takšno delo upada, saj je na voljo precej kemičnih blažilnikov bolečine in sredstev za krajšanje poroda, pravi porodničar dr. Marjan Pajntar. ki je opravil tisoče takšnih porodov, vendar tega ne počne več. Prednost takega lajšanja bolečin je tudi hitrejši porod. Raziskave kažejo. da nanj prav tako pozitivno vplivajo sproščenost, mirnost in odsotnost strahu, k čemur je mogoče prispevati s hipnoterapijo. Zanjo se je zaradi slabih izkušenj s prvim porodom odločila odgovorna urednica televizije Paprika Ajša šunjič. To je bilo sicer že njeno drugo srečanje s hipnozo. Prvič jo je dr. Marjan Pajntar pred leti hipnotiziral pred televizijskimi kamerami, drugič pa se mu je prepustila pred kratkim. Hipnoterapija je trajala 45minut. »Imela sem občutek, da se opazujem od zunaj in da ne morem vplivati na dogajanie.' Na vprašanje, ali je terapija delovala in ali se bo odločila za ponovitev, odgovarja: »Prepričujem se, da je, in za zdaj je to vse, kar sem želela rešiti. Mogoče bi še šla, a bolj zaradi radovednosti kot zaradi potrebe.« Za porod v stanju hipnoze pa se ni odločila, saj je dr. Marjan Pajntar ne izvaja več, ona pa zaupa le njemu.

PSIHOTERAPIJA
Mrtvenje bolečin ni edina uporabna funkcija hipnoze. Veliko uspeha dosega na področju psihičnega zdravja, čeprav so strokovnjaki, ki uporabljajo klasične metode, skeptični. »Odnos kolegov do njene uporabe v psihiatriji pa tudi medicini je včasih preveč površen in vezan na to, da je hipnoza nekaj na robu čarovništva. Vendar ima ob določeni indikaciji in potrebnem znanju svoj prostor v psihoterapiji. Izključno njena uporaba pri zdravljenju duševnih težav nepsihotične narave pa ni obrodila sadov,« razloži psihoterapevt in psihiater dr. Gorazd V. Mrevlje. Dodaja še, da je zelo koristna za sproščanje in da bi jo lahko bistveno več uporabljali ljudje, ki imajo težave s tesnobnostjo ter napetostjo, ki nima globinskih vzrokov.

ZDRAVLJENJE DEPRESIJE
Hipnozo se največkrat uporablja za zdravljenje bolezenskega stanja depresije, ki je danes po razširjenosti četrta na svetu, čez pet let pa se bo, žal, verjetno že povzpela na drugo mesto, pravi dr. Marjan Pajntar. Prav tako kot dr. Gorazd V. Mrevlje pojasnjuje, da je, če želiš delati dobro in resno, treba pri vsakem človeku postaviti diagnozo in ugotoviti, katere obremenitve so prenaporne, saj lahko le tako odstranimo vzrok problema. Za depresivnega človeka je značilno, da lahko izhaja iz negativno usmerjene družine, kjer že več generacij deluje po izrazito negativističnem načelu. Orientiran je navznoter, vsak dan leze v preteklost in razmišlja, kako nesrečen je bil kot otrok, kaj da se mu je zgodilo v službi, in potem prileze v sedanjost. »Če želiš biti psihično zdrav, moraš s preteklostjo pomesti. A depresiven človek navadno pričakuje od okolja, da bo vse storilo zanj, torej se je ne more otresti. Ni kreativen. Če vam to prikažem,« doktor se z rokami, prekrižanimi na prsih, skrči v orešek. »V hipnozi ga najprej sprostiš in ga nato v podzavesti prepričaš, da je lahko srečen, sposoben in da razmišlja o prihodnosti.« Dr. Marjan Pajntar dodaja, da je depresivne ljudi težje zdraviti, ker nimajo volje zelo aktivno sodelovati. To pomeni, da zavračajo tudi avtohipnozo, s katero se lahko sami privedemo do hipnotičnega stanja.

AVTOHIPNOZA
Pripeljati samega sebe v stanje hipnoze zahteva veliko dela, doktor je za to potreboval kar pet mesecev. »Zdaj se hipnotiziram vsakič, ko grem k zobozdravniku, da ne čutim bolečine. V takem stanju se vsega deloma zavedam. Vem, kaj se dogaja, ampak me ne zanima. Čutim, da nekaj delajo z mano, vendar me ne boli. Po postopku mi običajno zobozdravnik pove, da je konec in naj se zbudim. Čez nekaj minut bi se sicer tudi sam, ampak na zobozdravniški stol že čaka nekdo drug.«

ZDRAVLJENJE FOBIJ
Hipnoza pa kaže presenetljive rezultate tudi pri zdravljenju različnih bolezenskih strahov - fobij. Doktor pravi, da je, kadar vzroki niso prav globoki in oseba močna osebnostno deviirana, najboljša desenzibilizacija. »Človeka v hipnotičnem stanju počasi pripelješ v položaj, ki mu vzbuja grozo, in ga tako nanj privadiš. Vzorec odziva se mu počasi zapiše v podzavest in naslednjič, ko je v okoliščinah, ki so mu prej vzbujale nepopisen strah, zavest prebira, kaj mora storiti in da se ni treba bati.«

KAJ SPLOH JE HIPNOZA?
Najtežje je navadno bistveno vprašanje, kaj sploh je to, in tudi ko je tema razprave hipnoza, ni prav nič drugače. Grška beseda hypnos sicer pomeni spanje, a razlaga še zdaleč ni tako preprosta. Kljub dvestoletnim ubadanjem z njo strokovnjakom namreč še vedno ni uspelo ustvariti enotnega mnenja, kakšen pojav pravzaprav je. Dolgo je prevladovalo prepričanje, da je hipnoza posebno stanje zavesti, ki se podobno kot denimo stanje transa ali sanj razlikuje od običajnega budnega stanja zavesti. »Od druge polovice prejšnjega stoletja mnogo strokovnjakov meni, da gre predvsem za določeno obliko medosebnega odnosa oziroma socialne vloge, v katero hipnotizirana oseba privoli in se vede v skladu z njo. Po tej teoriji se hipnotično stanje torej v bistvu ne razlikuje od običajne zavesti. V prid razlagi govori zlasti dejstvo, da se pri hipnotiziranih ljudeh ne pojavlja nobeno vedenje ali doživljanje, ki ne bi bilo mogoče pri nehipnotiziranih. Vsekakor pa se tudi tu pojavljajo tipične značilnosti hipnoze,« razlaga dr. Janek Musek, redni predavatelj psihologije na Filozofski fakulteti.

ZNAČILNOSTI
V stanju prostovoljne podreditve oziroma hipnoze prevladuje občutek intenzivne sproščenosti in koncentracije, pri kateri se zavest oziroma mišljenje oddalji od vsakodnevne skrbi. »V tem stanju lahko podzavest domiselno odgovarja na sugestije in fantazije. Lahko se osredotoči na stvari, ki jih želi spremeniti, in kako to najbolje narediti brez analitičnega in tesnobnega razmišljanja,« pojasnjuje dr. Marjan Pajntar. Doktor dodaja, da hipnotično stanje občutimo podobno kot globoko zatopljenost v gledanje televizije. Naša aktivnost se sprosti do točke, ko naše fizične sposobnosti niso okrnjene in še vedno zaznavamo, kaj se dogaja okoli nas, le da tega ne predelamo zavestno. Pomembno je, da podatki, ki jih dobiva podzavest v tem stanju, niso spremembe zaznavanja, kar je sicer značilno za zavestno predelovanje informacij in dražljajev. »V odrski hipnozi se to velikokrat demonstrira s sugestijo, da je čebula sočno jabolko. Podzavest se odzove brez vpliva racionalizacije zavestnega in človek ugrizne v čebulo, prepričan, da je res slasten sadež.«

TVEGANJE
Prehod v hipnotično stanje imenujemo indukcija hipnoze, inducira pa se zelo različno: z monotonijo glasu, s sproščanjem, cepljenjem zavesti oz. disociacijo, kar pomeni, da verjameš, da si drugje, kot resnično si. Mnogi se bojijo, da se iz takšnega stanja ne bodo »prebudili«, vendar so vsi strahovi odveč, če se prepustimo profesionalcu. Seveda pa se lahko zdravljenje zaplete, če se s človeškim umom ukvarja oseba, ki ne pozna zdravstvenih indikacij, ne ve, kaj pomenijo osebnostne motnje, in premalo pozna osebnostno strukturo človeka, ki ga zdravi. »Hipnotični trans lahko povzroči, da se oseba odzove psihotično. Lahko se zgodi, da imajo ljudje težave pri prehodu iz hipnotičnega stanja,« pojasni dr. Gorazd V. Mrevlje. Dr. Marjan Pajntar se je v življenju srečal s štirimi hipnotiziranimi osebami, ki se niso prebudile in so jih pripeljali k njemu. »Cestni delavci v Kranju so se zafrkavali in hipnotizirali šestnajstletnega mulca. Ker se ni prebudil, so ga peljali k zdravniku, a ta mu je dal pomirjevalo, da je bilo vse še slabše, potem so ga pripeljali k meni. Bistveno je, da ugotoviš, zakaj se človek ne prebudi. šestnajstletnik je bil preprosto tako utrujen, da se mu je zdelo krasno, ker je lahko spal. Sugeriral sem mu, naj se dobro odpočije in zbudi, kar je tudi storil.«

JE PRIMERNA ZA VSE?
Hipnoza, uporabljena v zdravstvu, kamor prištevamo tudi zdravljenje težav samozaupanja, slabe koncentracije, psihoseksualne probleme in podobno, mora biti izvedena profesionalno kot vse druge oblike terapij, vendar vseeno niso vsi enako dojemljivi zanjo in uspeh ni vselej enak. Če je terapevt primerno usposobljen, je rezultat v marsičem odvisen od bolnika. »Iz izkušenj lahko trdim, da je kup ljudi, za katere sploh ne vem, ali resnično hočejo ozdraveti. Enkrat gredo k zdravniku, drugič k bioenergetiku, tretjič kam drugam in nikjer ne vztrajajo.« Osip v hipnoterapiji je po mednarodnih statistikah do štirideset odstotkov. Pri tistih, ki terapijo zdržijo do konca, je zdravljenje uspešno v osemdesetih do devetdesetih odstotkih in vsak človek lahko preide v hipnotično stanje, ki je plitvejše ali globlje. Za potrebe hipnoterapije ni treba, da je hipnoza izjemno globoka, tako da le pet odstotkov vse populacije ni primerne zanjo. Najpomembneje je, da se človek strinja z njo: »Mnogi sicer zavestno privolijo v postopek, a se v podzavesti upirajo.« Prevladujočo vlogo igra strah, da bo izvajalec hipnoze izvlekel kakšne skrivnosti, vendar je popolnoma neutemeljen. Človek lahko tudi laže, če je nagnjen k temu, prav tako nekdo, ki ima moralna načela, ne bo storil ničesar takega, česar sicer ne bi. Dr. Marjan Pajntar ponazori pojasnilo: »Če bi ženski dejali, naj stopi na mizo, se sleče in gola pleše, bi vas nekatere odbile, ker tega zaradi moralne zavore ne bi nikoli naredile, niti v hipnozi ne. Spet druge, ki pa si želijo plesati gole, a jih je malo sram, bi premagale zadržke.« Dr. Janek Musek dodaja, da že stare izkušnje kažejo, da hipnotizirane osebe le zaradi sugestije ne izpolnjujejo nemoralnih ali zločinskih povelj.

USPEH PRI ODVAJANJU OD KAJENJA

S hipnozo pa se zdravijo tudi različne zasvojenosti, denimo s kajenjem, bolj kot pri nas so takšne množične terapije razširjene v tujini. Dr. Marjan Pajntar se spominja, da je bil v Ameriki zraven, ko je hipnotizer zdravil do petdeset ljudi naenkrat. »To je lahko problematično, ker mora akter hipnoze vsem enako sugerirati in si potem vsak posameznik izbere tisto, v čemer se najde.« Uspeh, ki traja eno leto, je po podatkih različnih študij na takšnih srečanjih petdesetodstoten. »Moje izkušnje so, da hipnoza zelo dobro učinkuje na Ijudeh, ki si resnično želijo prenehati kaditi, a so slabiči, morda malo preveč popustljivi,« doda doktor.

DARKO RAUSCH
Množično, a menda precej uspešno, odvaja kajenja pa tudi čezmernega prehranjevanja Darko Rausch iz Poreča, ki je sicer iluzionist in nima zdravstvene izobrazbe. Dr. Gorazd Mravlje ima takšno zdravljenje zaradi pomanjkanja medicinskega znanja za tvegano in ga ne priporoča, a čez mejo se vseeno vozi precej Slovencev. Čarovnik trdi, da je nekaj manj kot polovica njegovih strank državljanov Republike Slovenije, a nam ni želel zaupati približne številke. Za storitev zaračuna 50 evrov. K njemu se je odpravil tudi Alojz Stoklaz iz šmarja pri Jelšah, in sicer po posvetu z zdravnikom, ki mu je zagotovil, da hipnoza ni škodljiva. Prej je kadil 15 let in že dvakrat prenehal, enkrat za pet let in potem za leto in pol. »Za hipnoterapijo sem se odločil, ker je ena izmed lahkih možnosti odvajanja od kajenja.« Darko Rausch vsem najprej razloži postopek delovanja; da bo dal med terapijo velike možgane na počitek, v male možgane pa naseli prepričanje, da niso nikoli kadili in da jih kajenje odbija. »Po predavanju nas je v skupinah po deset povabil v sobo in vsakega posebej najprej prijel za čelo. Nekako me je sprostil, da sem padel na hrbet, a me je zadržal. Potem smo legli in nam je petnajst minut govoril negativne stvari o kajenju ter smradu cigaret. Nekateri so čutili, kot da so spali, meni pa se je vse skupaj zdelo kar malo smešno in nisem imel nobene-ga občutka, da bi hipnoza delovala. Menil sem, da bi brez težav lahko prižgal, ampak že zvečer, ko sem prišel domov - prej smo v stanovanju kadili - sem ugotovil, da mi prostor smrdi.« Po hipnozi ni več kadil, a prizna, da si takrat, ko je v družbi in kaj popijejo, želi prižgati cigareto, vendar tega ne stori. »Kolegi, ki so si jo po terapiji spet prižgali, so povedali, da so jo tudi takoj odvrgli. Dejansko se ti upre.« Na Hrvaško se je odpravilo že precej njegovih sokrajanov, a Alojz pravi, da je izvedel le za eno žensko, ki je znova začela kaditi.

KDO LAHKO ZDRAVI V SLOVENIJI?
V Sloveniji je pred leti že delovala Sekcija za klinično in eksperimentalno hipnozo pri Slovenskem zdravniškem društvu. člani so bili zdravniki, psihologi in fizioterapevti, bilo jih je okoli 120. »Zaradi neprimernih zdravnikov, ki so se vključili, so jo pred leti razpustili. Zdaj se ustanavlja društvo za Medicinsko hipnozo in tam se bo odločalo, kdo se bo lahko učil medicinske hipnoze in kdo bo lahko vodil tečaje,« pravi dr. Marjan Pajntar. V nekaterih državah se lahko hipnoze (na)uči vsak, ki plača, medtem ko v Sloveniji to ni bilo nikoli dovoljeno.

Avtorica članka je: Neža Prah
Članek je bil objavljen v reviji ONA, v torek, 29. marca 2005.
Članek je last revije ONA in avtorice.

 
< Nazaj   Naprej >
© 2005 - 2024 Nebojse.SI - e-glasilol Društva DAM
Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami