360 odstotkov več urgentnih napotitev, v bolnišnici pet namesto 22 dni. 'Stanje je kritično' Natisni E-pošta
Vpisal: Lost   
16. 01. 2022
 Zakorakali smo v leto 2022. Še eno leto tako začenjamo v znamenju koronavirusa, ki ob zdravstvenih in gospodarskih za seboj pušča tudi družbene posledice, še posebej pa posledice na duševnem zdravju otrok in mladostnikov.

Številke so skrb vzbujajoče. "Imamo od dvesto pa do tristo šestdeset odstotkov več urgentnih napotitev, kot smo jih imeli pred epidemijo," pravi naša sogovornica, izred. prof. dr. Hojka Gregorič Kumperščak, pedopsihiatrinja in predstojnica Enote za otroško in mladostniško psihiatrijo v UKC Maribor.

A čeprav bodo mnogi otroci in mladi posledice epidemije na svojem duševnem zdravju čutili še dolgo, bi bilo okriviti covid-19 za vse težave – več kot narobe. "Uničili smo vse avtoritete. Toda če otroci nimajo nobene avtoritete, je to za njih slabo. V hospitalni oskrbi ima skoraj tri četrtine mladostnikov diagnozo razvijajoča se osebnostna motnja, ker pri njih prihaja v razvoju identitete do različnih motenj in zaostankov ," poudarja strokovnjakinja. Te trdovratne osebnostne motnje pa so posledica družbenih sprememb.
 
"Celotna družbena konstelacija za otroke in mladostnike ni prav vzpodbudna"

Otroci in mladostniki so poleg starejših največja žrtev te epidemije, poudarja sogovornica: "Onemogočeno jim je opravljati razvojne naloge, ki pa jih lahko opravljajo le, ko so otroci oziroma najstniki. Zdaj pa v novo leto spet vstopajo z veliko mero anksioznosti, tudi zato, ker ne vedo, kako bo potekalo šolanje, kako bo s prostočasnimi aktivnostmi, krožki, druženjem. Številni so v karanteni, kar pomeni, da se pravzaprav spet šolajo na daljavo in prav ta nekonstantnost slabša duševno zdravje otrok, mladostnikov in seveda tudi odraslih."

Ko govorimo o učinkih epidemije, se seveda pojavi vprašanje, kako dolgoročni bodo, kako se bodo odražali, ko bodo ti otroci in mladostniki odrasli. Strokovnjakinja poudarja, da nekega generalnega zaključka o tem enostavno ni mogoče podati,  kajti vsak otrok je drugačen, vsak mladostnik drugačen. Gre za čas, ko je razvoj v teku, ko se osebnost šele gradi, zori, spreminja. "Veliko je odvisno od tega, kakšne osebnostne lastnosti ima ta otrok, kakšen temperament ima, kako prilagodljiv je. Zelo pomembno pa je tudi, kakšni so starši, kako se oni prilagajajo na to kritično situacijo. Torej ali iz nje delajo veliko katastrofo in svoje stiske in probleme, ki so nedvomno realni, delijo z otrokom, mladostnikom in ga s tem še dodatno spravljajo v stisko – ali pa morda ravnajo ravno nasprotno in mu povedo, da smo kot družba pred izzivom, ki ga bomo verjetno lahko s skupnimi močmi premagali …"

Ob faktorjih otroka in staršev je seveda pomemben dejavnik tudi šola in pa seveda sošolci, kajti za mladostnike je zelo pomembno mnenje njihovih vrstnikov: "Ali torej velja med njimi prepričanje, da se dogaja katastrofa ali vlada optimizem, da bo situacijo mogoče prebroditi."

Zanemariti pa ne gre niti vpliva celotne družbe, ki pa, kot poudarja strokovnjakinja, trenutno za otroke in mladostnike ni prav vzpodbudna, saj smo izjemno polarizirani "Pravzaprav celotna družbena konstelacija za otroke in mladostnike ni prav vzpodbudna. Otroci in mladostniki, pri katerih se bodo vsi ti faktorji sešteli v minus, bodo iz epidemije odšli slabše opremljeni, morda z neopravljenimi nekaterimi razvojnimi nalogami, kakor če epidemije ne bi bilo. Seveda bo večina tudi iz epidemije prišla zdrava, ampak če jih samo nekaj odstotkov pride iz epidemije z novo nastalimi duševnimi motnjami, ki jih brez epidemije ne bi imeli, nas to mora skrbeti." 

Za ogled celotnega prispevka, kliknite na spodnjo povezavo

 

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/360-odstotkov-vec-urgentnih-napotitev-pet-namesto-22-bolnisnicnih-dni-stanje-je-resnicno-kriticno.html

 
Izvirna novica: 24ur.com , 16.1.2022

 Prispevek sta last medija 24ur.com 

 

 
< Nazaj   Naprej >
© 2005 - 2022 Nebojse.SI - e-glasilol Društva DAM
Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami